Tiskane izdaje
Nekdanja partnerja Janez U. in Marijana K. sta svojo skupno življenjsko pot prekinila, ko je bila hči, ki se je rodila leta 2007, stara devet mesecev. Takrat so se začele težave. Prvih devet mesecev po koncu zveze Janez U. ni niti enkrat videl svojega otroka. Tudi kasneje je mati na vsak način hotela preprečevati stike. »Ali je bila nedosegljiva ali ni imela časa. Prvih devet mesecev s hčerko nisva imela nobenih stikov. Pozneje so občasni stiki, štirikrat ali petkrat na leto, trajali le po dobro uro. Hčerka ni pri meni preživela nobenega praznika ali počitnic,« je pred dvema letoma o težavah povedal oče.
Glavni razlog za onemogočanje stikov je bil po navedbah Marijane K. otrokovo zavračanje stikov z očetom, kar pa na sodišču ni bilo dokazano. Oče je namreč zaradi vedno večjih težav kazensko ovadil nekdanjo partnerko, tožilstvo pa se je odločilo, da proti njej vloži obtožbo, saj je onemogočanje stikov med mladoletnim otrokom in enim od staršev kaznivo dejanje po 190. členu kazenskega zakonika.
»Ni dovolila, da gre k očiju«
Okrajno sodišče je tekom postopka ugotovilo, da je Marijana K. v zagovoru navedla celo vrsto povsem neprepričljivih in med seboj nezdružljivih izgovorov. »Sledi edini logični zaključek, da je stike preprečevala iz zlonamernih vzgibov,« je v sodbi na prvi stopnji zapisalo okrajno sodišče in jo obsodilo na šest mesecev pogojnega zapora s preizkusno dobo dveh let.
Na sodbo se je pritožila tako zagovornica Marijane K. kot tudi tožilstvo. Višje sodišče je pritožbo zagovornice zavrnilo v celoti in delno ugodilo tožilstvu, da je prvostopenjsko sodišče izreklo celo prenizko kazen. Tožilstvo je namreč predlagalo najmanj deset mesecev pogojne zaporne kazni, višje sodišče pa ji je nato določilo kazen osem mesecev zapora. Temu se bo izognila, če v naslednjih treh letih ne bo storila drugega kaznivega dejanja.
Klinični psiholog Robert Trunkl je v izvedenskem mnenju, ki ga je izdelal aprila lani, ocenil, da ima hči do obeh staršev pozitiven odnos. Pomenljiv je bil tudi zapis izvedenca o pogovoru z otrokom: »Med drugim se mi potoži, da ji mamica ni dovolila, da gre k očiju.«
Leto in pol je Marijana K. sicer spoštovala odločitev sodišča, nato pa se je po navedbah Janeza U. aprila letos ponovno začela izogibati stikom. Dekličin oče je zato proti nekdanji partnerki vložil dve kazenski ovadbi, ta pa se je odzvala s tožbo za spremembo stikov, ker naj bi hči zavračala stik z očetom. Oče je sicer prepričan, da je njegova nekdanja partnerka sprožila nov sodni postopek, ker se kljub svojemu ravnanju želi izogniti zaporu.
Marijana K. je v telefonskem pogovoru vztrajala, da ni naredila nič narobe. »Nisem preprečevala stikov, čas bo pokazal svoje. Da stik ni izveden, ni le očetova pravica, temveč tudi otrokova,« je bila kratka mati, ki več o sporu ni hotela povedati.
Vsaka stran s svojo
Uspelo nam je sicer pridobiti mnenje centra, v katerem je nakazana ocena, da je v ozadju spora krivda očeta ali obeh staršev, medtem ko o morebitni odgovornosti same matere za nastalo stanje ni govora.
»V primeru očetovega neustreznega ravnanja bi bilo smotrno stike prepovedati. Če je glavni izvor otrokovih stisk in posledično zavračanje stikov več let trajajoč zelo konflikten odnos med staršema, pa bi bila smotrna dodelitev otroka nevtralni tretji osebi, dokler starša ne razčistita v psihoterapevtskem procesu spora in ne spremenita ravnanj v korist otroka,« je zapisano v mnenju.
Kratko je potegnila hči
Zaradi spora je najkrajšo tako potegnila hči. Marijana K. s hčerko, ki je končala drugi razred osnovne šole, obiskuje psihologinjo. Ta je ugotovila, da se pri otroku kaže šibkost na področju kognitivnega, govorno-jezikovnega in čustvenega ter socialnega razvoja, je sodišče zapisalo v začasni odredbi v na novo sproženem sodnem postopku zaradi spremembe stikov. Sodišče je z začasno odredbo odločilo, da morajo stiki med hčerko in očetom tri mesece potekati pod nadzorom centra za socialno delo.
»Otrok ima tudi težave z dojemanjem in razumevanjem učne snovi, zato je bil zanjo v šoli izdelan individualni delovni načrt pomoči, saj strokovni delavci ocenjujejo, da potrebuje dodatno strokovno pomoč. Zaradi nasprotujočih si informacij, ki jih dobiva na obeh straneh, je zmedena in odraslim ne more več zaupati,« je v obrazložitvi začasne odredbe še zapisalo sodišče.
