Obveznice namesto vrnitve nepremičnin

Sodba: vrnitev kompleksa Tabor, Poljanska in Leonišče v naravi ni možna.

Objavljeno
20. oktober 2015 20.40
SLOVENIJA,LJUBLJANA,3.12.2008, MINISTER ZA PRAVOSODJE ALES ZALAR IN PREDSEDNIK USTAVNEGA SODISCA JOZE TRATNIK. .FOTO:MAVRIC PIVK/DELO
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika
Ljubljana – Potem ko je Slovenski državni holding vztrajal pri vrnitvi nepremičnin v kompleksu Poljane, Tabor in stavbe ginekološke klinike v naravi, je zdaj tudi vrhovno sodišče sklenilo, da to ni možno. Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega bodo namesto nepremičnin dobile za dobrih osem milijonov evrov odškodnine v obveznicah Soda.

Ljubljanska upravna enota je že decembra 2009 v denacionalizacijskem postopku zavrnila zahtevo Družbe hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega po vračilu stavbe srednje upravno-administrativne šole, dijaških domov Ivana Cankarja in Tabor, objekta na Kotnikovi 8, kjer imajo prostore mariborska fakulteta za policijsko-varnostne vede, upravna akademija in notranje ministrstvo, in stavbe Leonišča, kjer deluje ginekološka klinika. »Republika Slovenija je kot ustanoviteljica javnih zavodov zavezanka za vračilo premoženja in je v postopku ugovarjala vračilu v naravi, ker gre za komplekse in ker nepremičnin ni mogoče nadomestiti z drugimi nepremičninami,« pojasnjujejo na pravobranilstvu in dodajajo, da je SDH oziroma prej Slovenski odškodninski sklad (Sod) v postopku denacionalizacije »procesno in materialno stranka z nasprotnim interesom od Republike Slovenije kot zavezane stranke za vrnitev nepremičnin v naravi«.

Osem milijonov v obveznicah

Ministrstvo za okolje in prostor je kot drugostopenjski organ februarja 2011 ugodilo pritožbama Soda in sester usmiljenk in zadevo vrnilo v novo odločanje. Pravobranilstvo je tako v ponovnem postopku dokazovalo, da nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi, tako zaradi kompleksne povezanosti prostora kakor zaradi nemožnosti nadomestitve z drugimi nepremičninami (ker na določenem območju istovrstne nepremičnine ni oziroma je ni mogoče pridobiti na trgu niti zgraditi oziroma je ni mogoče nadomestiti brez nesorazmernih stroškov).

Upravna enota je v ponovnem postopku znova zavrnila zahtevo redovnic po vrnitvi v naravi, Sodu pa naložila izplačilo osem milijonov evrov odškodnine v obliki obveznic. Odškodninski sklad in redovnice so se zoper to odločitev znova pritožili, a je upravno sodišče obe pritožbi zavrnilo, kot neutemeljeno pa je vrhovno sodišče zavrnilo tudi revizijo Soda, ki je vztrajal pri vrnitvi nepremičnin v naravi.

Nadomestitev ni mogoča

Po 19. členu zakona o denacionalizaciji nepremičnine ni mogoče vrniti, če se uporablja za dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost opravljanja teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je upravno pravilno odločilo, ko je možnost nadomestitve presojalo z vidika funkcionalnih zahtev, ki bi jih moral izpolnjevati objekt glede na naravo dejavnosti.

Sodeč po ponudbah nepremičninskih agencij so na trgu na voljo le poslovni kompleksi, v katerih se lahko izvaja komercialna in pisarniška dejavnost, medtem ko dejavnosti, ki se izvajajo v spornih objektih, zahtevajo drugačno opremljenost, velikost in število prostorov ter povezanost s specifičnimi funkcijami (zunanja igrišča, telovadnice, zelenice ...).

To je še posebej očitno pri kompleksu Poljansko predmestje, kjer sta na istem območju tudi trgovska in ekonomska srednja šola, ki zaokrožujeta območje dejavnosti vzgoje in izobraževanja še s srednješolskim domom Ivana Cankarja ter študentskim domom ob zdravstveni fakulteti in vso potrebno infrastrukturo. »Gre za zaključen in povezan izobraževalni kompleks, v katerem se izobražuje več kot 7000 mladih, delovanje šol na tem območju je povezano, saj skupaj uporabljajo zunanje površine, telovadnico in knjižnico,« so še sklenili vrhovni sodniki.