Od lastnika vrtnarije zahtevala oderuške obresti?

Tožilstvo Ahmetu Ahmetaju in Brusliju Beganoviću očita, da sta dolgove izterjevala z grožnjami.

Objavljeno
17. januar 2014 16.42
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika

Ljubljana – Oderuštvo, izsiljevanje in samovoljnost so kazniva dejanja, ki jih tožilstvo očita Ahmetu Ahmetaju in Brusliju Beganoviću. Od lastnika vrtnarije Aleša Beline, ki si je od njiju izposojal denar, sta domnevno zahtevala zelo visoke obresti, dolgove pa izterjevala z grožnjami.

»Na ljubljanskih Žalah sem imel vrtnarijo, s katero sem se solidno preživljal,« je na sodišču razlagal oškodovanec Aleš Belina. Težave so se začele, ko so leta 2007 na Žalah začeli obnovitvena dela in širiti površine. »Takrat so mojo vrtnarijo skoraj povsem ogradili in promet mi je tako rekoč čez noč usahnil za skoraj sto odstotkov, a sem se vendarle nekako prebijal,« je pripovedoval Belina. Zares hude težave, ki so na koncu pripeljale do zaprtja vrtnarije, pa so se začele leta 2010, ko so se na Žalah lotili še ene obnove. »Takrat je bila moja vrtnarija odrezana od kupcev in s poslom je bilo konec.« Ves čas od leta 2007 je imel Belina finančne težave, ki so se iz meseca v mesec le še povečevale. Bil je dolžan dobaviteljem, državi in upnikom, od katerih si je izposojal denar, da bi vrtnarijo nekako obdržal pri življenju. Pri upnikih, ki niso del tokratnega postopka, si je izposojal precejšnje vsote, 70.000 pa tudi po 100.000 evrov, težavam pa ni bilo videti konca.

Za posojila plačeval tedenske, nato dnevne obresti

Denar si je, kot je razložil, izposojal tudi od Ahmetaja, včasih manj, včasih več. »Dolgove sem poravnaval, nekatere v dogovorjenem roku, včasih pa tudi z zamudo,« je povedal. Ko si je enkrat od Ahmetaja po lastnih besedah izposodil tri tisoč evrov, so bile tedenske obresti 750 evrov, ko pa teh ni mogel več plačevati, mu je ta menda določil dnevne obresti. »Človek, ki je bil takrat zaposlen v moji vrtnariji, je vsak dan odnesel od 100 do 150 evrov oziroma toliko, kot je denarja pač bilo v blagajni.«

Ahmetaj mu je domnevno vzel tudi kombi oziroma ga prisilil, da mu ga je izročil kot zavarovanje za posojilo. Stvari so se stopnjevale, tako da si je Ahmetaj kot zavarovanje za svoja posojila nase dal prepisati vrtnarijo, predlagal pa je tudi, naj bi Belina nanj prepisal tudi svoje stanovanje. Vmes sta se enkrat dogovorila, da mu bo Ahmetaj posodil 60.000 evrov, kot zavarovanje pa naj bi Belina nanj prepisal zazidljivo zemljišče v Ljubljani, kar sta pri notarju tudi opravila, vendar Belina trdi, da tega denarja ni nikoli dobil. Sodišču je povedal še, da mu je Ahmetaj večkrat grozil, da ga bo ubil, in mu kazal nož in pištolo. Za Bruslija Beganovića pa je dejal, da si je pri njem izposodil tisoč evrov in mu po treh mesecih vrnil tri tisočake. Tudi zanj je dejal, da ga je enkrat obiskal s pištolo v roki, vendar je nato pištolo pospravil v svoj avto.

O nožu in pištoli ne ve nič

»Prav nič od tega, kar je Belina zdajle povedal, ne drži,« je na sodišču zatrdil Ahmet Ahmetaj. Dejal je, da nikoli ni slišal za kakršnokoli stanovanje, ki naj bi ga Belina prepisal nanj, nič ne ve o nožu, še manj o pištoli, ki naj bi jo Belina med enim od njunih pogovorov videl na mizi. Glede kombija je povedal, da ga je nujno potreboval za izvajanje svojega posla, delal je namreč v pekarni, in da mu ga je Belina sam ponudil v odkup. »Zanj sem plačal tri tisoč evrov,« je dejal. Tudi drugoobtoženi Beganović je odločno zanikal, da bi Belini kdaj grozil, in dejal, da nikoli v življenju ni imel pištole. Njegova žena je pozneje potrdila, da je njen mož Belini posodil tisoč evrov, pri čemer je poudarila, da je bila sama odločno proti, saj so bili doma bolj na tesnem z denarjem, ki pa jih Belina ni v celoti vrnil. »Bila sem poleg, ko ga je mož klical, češ, kaj je z denarjem, vendar nisem nikoli slišala, da bi mu kakorkoli grozil.

Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo sredi februarja.