Tiskane izdaje
Ljubljana – Ljubljansko okrožno sodišče je na javni seji ukinilo ukrep varstvenega nadzorstva v ustrezni ustanovi za obsojenega Dušana Petrovčiča. Petrovičiču, znanemu zaradi umora policista Damijana Kukoviča, je sodišče ukrep izreklo leta 2013 hkrati z sodbo, s katero ga je za poskus velike tatvine leta 2010 obsodilo na mesec dni zapora s preizkusno dobo dveh let.
Sodba za poskus velike tatvine, ki jo je Petrovčič storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, je postala pravnomočna sredi maja lanskega leta, preizkusna doba dveh let pa bi se iztekla maja 2016. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je na javni seji razložil, da se ukrep varstvenega nadzora zaradi nezmožnosti komuniciranja z obsojenim Petrovčičem nikoli ni začel izvajati.
Center za socialno delo Litija pa je sodišče lani obvestil, da je varstveni nadzor postal nesmiseln, saj je Okrožno sodišče v Ljubljani Petrovčiču zaradi umora policista v Litiji izreklo ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki lahko traja največ pet let, z možnostjo podaljšanja.
Hladnokrvno ustrelil policista
Petrovčičevo nasilje je v kruti obliki izbruhnilo 22. avgusta lani, ko sta ga med nadzorom prometa v Litiji zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov (ni bil pripet z varnostnim pasom) ustavila Damijan Kukovič in Peter Jelenc. Ko je Kukovič stopil k njegovemu avtomobilu, ga je voznik nenadoma ustrelil v glavo, nato pa je poskušal ustreliti še drugega policista.
Ta je zavetje našel za službenim vozilom in z ukazom poskušal doseči, da bi napadalec odvrgel orožje. A se ni predal, ampak se je začel vzvratno umikati proti svojemu vozilu, pri čemer je ves čas meril proti policistu, nato pa je sedel v svojega rdečega pola, na katerem je imel nameščene ukradene registrske tablice. Ko se mu je policist začel približevati z zadnje leve strani, je voznik usmeril pištolo proti njemu in pritiskal na sprožilec.
Na srečo je orožje zatajilo. Jelenc je nato dvakrat ustrelil proti Petrovčiču, a ga ni ustavil, ta je spet uperil pištolo proti policistu in neuspešno sprožil. Policist se je spet skril za službeno vozilo in proti napadalčevemu vozilu izstrelil še devet nabojev. Ranjeni Petrovčič − v ljubljanskem kliničnem centru so mu morali oskrbeti kar devet strelnih ran − je nato silovito speljal in se zatekel domov. Njegov oče je poklical policijo in sporočil, da je sin doma, nato so ga aretirali.
Zaradi psihičnih težav nezmožen za sojenje
Da 26-letni Petrovčič nikoli ne bo videl zapora, je bilo jasno že ob vložitvi obtožnice, saj je tožilstvo prav isti ukrep predlagalo na podlagi mnenja dveh sodnih izvedencev za psihiatrijo, ki sta ugotovila, da je bil v času kaznivega dejanja neprišteven ter ni mogel razumeti pomena svojih dejanj. Poleg umora policista je obtožen tudi poskusa umora njegovega kolega Petra Jelenca in poskusa ropa trgovine s strelnim orožjem le nekaj dni pred tragičnim dogodkom.
Sodni izvedenec psihiater Dragan Terzič je med pričanjem povedal, da ima Petrovčič že od rojstva shizoidno osebnostno motnjo, zaradi katere je težje navezoval stike z okolico ter je živel bolj ali manj samotarsko. Omenjena motnja je pozneje prešla v tako imenovano shizotipsko motnjo, za katero pa sta po besedah izvedenca značilni čudaško vedenje in doživljanje, ki ni v skladu z realnostjo. Dogodke je tako doživljal paranoidno in bil tudi sumničav.
Zadnja motnja je okoli šest mesecev pred tragedijo, kot je razložil, prešla v paranoidno shizofrenijo. Svojih dejanj ni več nadzoroval in, kot še pravi izvedenec, bi zaradi občutka ogroženosti nasilno odreagiral proti katerikoli osebi, s katero bi prišel v konflikt. Petrovčič je imel sicer do represivnih organov oziroma vseh, ki nosijo uniforme, precej sovražen odnos, tudi zaradi domnevnega mobinga v vojski.
»Nikakor ne more biti na prostosti«
Če bi redno jemal zdravila, bi ta, kot meni izvedenec, lahko ublažila njegovo doživljanje in bi verjetno preprečila razvoj bolezni. »Absolutno nikakor ne more biti na prostosti, nujno mora biti na varovanem oddelku in jemati zdravila pod nadzorom, in to dalj časa,« pravi Terzič in dodaja, da bo dolgotrajno zdravljenje morda odpravilo blodnjave misli, ne bo pa nikoli spremenjena njegova osebna lastnost, za katero je med drugim značilna nezmožnost vživljanja v čustva drugih.
Po objektivni plati je sicer, kot je ugotovilo sodišče, dokazano, da je Petrovčič storil vsa tri omenjena kazniva dejanja. Tri dni pred tragičnim dogodkom je tako stopil v prodajalno z orožjem na ljubljanskih Fužinah in prodajalcu, s katerim se nista poznala, začel razlagati neke politične teme in da bi bilo, kot je v preiskavi povedal prodajalec, treba sprožiti revolucijo, zaradi česar je zahteval, naj mu da naboje.
Ni mu ustregel, saj bi Petrovčič za to potreboval dovoljenje, nato mu je 26-letnik grozil s pištolo in mu rekel: »Zdaj bomo pa ravnali drugače.« S sekiro je nato trikrat udaril po sefu, v katerem so bili naboji, a ker ni mogel do njih, je zapustil trgovino.
Komisija, ki jo je imenoval generalni direktor policije, je glede uporabe strelnega orožja pri Jelencu ugotovila, da je bila zakonita in strokovna in da ni mogel drugače odvrniti napada nase in na druge osebe.
Decembra lani je petčlanski sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga je vodil sodnik Zvjezdan Radonjić, proti Petrovčiču izdal ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki lahko traja največ pet let, z možnostjo podaljšanja.
