Tiskane izdaje
Ljubljana – Ker je bila Hilda Tovšak zaradi preiskave v zadevi delavcev pri Tešu 6 priprta dlje, kot dovoljuje zakon, bo lahko od države terjala odškodnino. Država je zaradi neupravičenega pripora in zapora v 61 zadevah, ki so bile končane lani, morala izplačati za 827.352 evrov odškodnin.
Nadzor, ki sta ga Višji sodišči v Mariboru in Ljubljani opravili nad delom prvostopenjskih sodišč v dveh kazenskih zadevah zoper nekdanjo direktorico Vegrada, je pokazal, da bi morala ta na prostosti zadihati že 12. aprila, ko je tožilstvo spremenilo zahtevo za preiskavo v milejšo obliko kaznivega dejanja, in ne šele 17. maja. Za 35 dni neupravičnega pripora bo lahko odgovornost terjala od države, saj imajo tako priporniki kakor zaporniki, ki so bili neupravičeno za zapahi, pravico do povrnitve škode.
A preden vloži oškodovanec pri sodišču tožbo za povrnitev škode, »se mora s svojo zahtevo obrniti na državno pravobranilstvo, da se z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine. Če zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno ali če državno pravobranilstvo in oškodovanec ne dosežeta sporazuma v treh mesecih od njene vložitve, sme oškodovanec vložiti pri pristojnem sodišču tožbo za povrnitev škode,« pojasnjuje Anita Drev, predstavnica pravobranilstva za odnose z javnostmi. Če je s pravobranilstvom dosegel sporazum le glede dela zahtevka, lahko tožbo vloži glede preostanka.
O zahtevku najprej odloča komisija pravobranilstva, ki pri izračunavanju odškodnin upošteva trajanje neutemeljeno odvzete prostosti in povprečno denarno odškodnino, ki so jo v preteklem letu dosodila sodišča za škodo, nastalo zaradi neutemeljenega pripora ali neupravičenega zapora.
Pravobranilstvo pri izračunavanju odškodnin upošteva sodno prakso, dolžino trajanja neutemeljeno odvzete prostosti ter okoliščine posameznega primera, saj so zadeve od primera do primera različne in specifične, še pojasnjujejo na pravobranilstvu.
Državno pravobranilstvo je od leta 1999 prejelo 1773 zadev po predhodnem postopku zakona o kazenskem postopku (ZKP), 310 pravdnih zadev zaradi neutemeljenega pripora in 31 pravdnih zadev zaradi neutemeljenega zapora. A primerjava podatkov v letih od 2008 do 2012 kaže, da se število prejetih zahtevkov za tovrstno odškodnino zmanjšuje (podatki se nanašajo le na zadeve, ki jih je pravobranilstvo prejelo v predhodnem postopku po ZKP). Lani se je glede na prejšnja leta občutno zmanjšala tudi povprečna zahtevana vrednost prejetih zahtevkov. Ta je znašala 1.778.413 evrov oziroma povprečno 26.543 evrov na zahtevek, leta 2011 je bilo to povprečje 113.048 evrov, leto prej 112.545 evrov in leta 2008 kar 177.353 evrov.
»Ugotavljamo, da so zahtevki po višini precej prilagojeni najnovejši sodni praksi, ki znižuje višino prisojenih odškodnin. Sodišča pri določanju odškodnine bolj upoštevajo tako prispevek oškodovanca ter njegovo predkaznovanost kakor tudi težo kaznivega dejanja,« še dodaja Anita Drev.
Od leta 1999 je država v skladu s poravnavami po predhodnem postopku za neupravičen odvzem prostosti izplačala 8,40 milijona evrov. V skladu s sodbami sodišč ji je bilo naloženo, da neupravičeno priprtim izplača 2,06 milijona evrov odškodnin, od tega samo v zadnjih treh letih 976.471 evrov, tistim, ki so bili nezakonito v zaporu, pa 1,44 milijona, od tega v zadnjih treh letih 777.876 evrov. Skupaj torej 11,91 milijona.
Med odškodninami, ki odstopajo od sodne prakse, je zagotovo tista, ki jo je za 28 dni neupravičenega pripora, poslabšanja zdravja in duševnih bolečin pred kratkim dobil nekdanji vodja ptujskega okrožnega državnega tožilstva Marjan Glavar.
Ta se je znašel sredi afere po tem, ko so ga januarja 2001 aretirali zaradi suma jemanja podkupnine, med drugim so mu očitali sodelovanje z Josipom Lončarićem, ki da je bil na vrhu verige organizatorjev prevozov ilegalnih prebežnikov. A šest let pozneje je mariborsko sodišče preiskavo ustavilo. Sodišče mu je dosodilo 53.400 evrov odškodnine, kar je z obrestmi vred naneslo več kot 83 tisočakov. Koprski župan Boris Popovič je za 28 dni, sedem ur in pet minut neutemeljenega pripora leta 2003 dobil približno 10.000 evrov z obrestmi vred. Nakazal jih je v dobrodelne namene.
Poravnava za dobrega četrt milijona evrov
Milica Makoter, ki se je za rešetkami znašla zaradi suma, da je naročila umor moža leta 1999, a je bila po sedmih letih pravnomočno oproščena, je za 1225 dni neupravičenega pripora zahtevala pol milijona evrov. Decembra lani je vlada dala soglasje pravobranilstvu, da z njo sklene poravnavo v vrednosti 260.000 evrov. Odškodninske zahtevke zaradi neupravičenega pripora so vložili tudi domnevni napadalci na nekdanjega novinarja Večera Mira Petka (bili so oproščeni).
Drago Hojnik je za slabi dve leti pripora na podlagi poravnave dobil 50.000 evrov, Neven Koludrovič, ki je v priporu presedel 711 dni, je od zahtevanih 336.000 evrov na mariborskem (višjem) sodišču iztožil 56.880 evrov z zamudnimi obrestmi. Ker je vrhovno sodišče konec januarja letos delno ugodilo reviziji pravobranilstva, po kateri je država dolžna plačati 40.000 evrov z zamudnimi obrestmi, bo pravobranilstvo od Koludroviča zahtevalo vrnitev preplačanega zneska odškodnine.
Pravdni postopek, v katerem Stanislav Vogrinec od Republike Slovenije zahteva 49.234 evrov, še ni končan. Višje sodišče v Mariboru je odločitev prvostopenjskega sodišča dvakrat razveljavilo in mu jo vrnilo v ponovno obravnavo. Prav tako še ni odločeno o tožbenem zahtevku Andreja Štruca, ki za 714 dni pripora zahteva 360.617 evrov. Obravnava je končana, odločitev sodišča pa bi morala biti znana v prvi polovici junija.
Tožil bo tudi sodnik
Medijsko odmevno je bilo tudi priprtje celjskega okrožnega sodnika Milka Škoberneta, ki je v priporu presedel slabe tri tedne, zdaj pa mu sodijo zaradi domnevnega jemanja podkupnine. Na državno pravobranilstvo je vložil odškodninski zahtevek za kar 250.000 evrov, saj je vrhovno sodišče odločilo, da je bil pripor zanj nezakonit, ker je o odpravi njegove imunitete odločala le državnozborska mandatno-imunitetna komisija, ne pa tudi poslanci državnega zbora. Ker se v predhodnem postopku s pravobranilstvom ni poravnal, bo zagotovo vložil odškodninsko tožbo, nam je potrdil njegov odvetnik Tomaž Bromše.
