Tiskane izdaje
Maribor – Okrajni sodnici Sonji Krajnc niti v drugo ni uspelo na sodišče spraviti odvetnika Janka Jermana mlajšega. Pa ne zato, da bi zastopal kakšnega obdolženca, pač pa, ker ima sam ta status. Tožilstvo je namreč zoper njega napisalo obtožni predlog, češ da je obrekoval tožilca Krumpaka in Rojsa.
Sodnica Krajnčeva je pojasnila, da je Jerman mlajši za obravnavo, ki bi morala biti konec junija, poslal ustrezno opravičilo, na sodišče ni mogel priti zaradi smrti v družini. Sojenje je preložila na čas po sodnih počitnicah, na sredino septembra, a je odvetnik po njenih besedah dan pred obravnavo poslal dve opravičili (baje ima očetovski dopust), ki pa ju sodišče ni štelo kot zadostni za preklic obravnave.
Vse je torej kazalo, da se bo sodni postopek le začel, a je zjutraj na dan obravnave na sodišče priromal obdolženčev preklic pooblastila odvetniku. Janko Jerman mlajši, ki mu grozi denarna kazen ali šest mesecev zapora, se je odrekel odvetniškim storitvam svojega očeta Janka Jermana starejšega, in sodnici ni preostalo drugega, kot da začetek sojenja preloži na konec septembra. Oškodovanca, kot ju je nekoč poimenoval Jerman mlajši, gre pa za tožilca Iztoka Krumpaka in Izidorja Rojsa s specializiranega državnega tožilstva, sta tako na sodišče prišla zaman.
Spor med mlajšim Jankom iz odvetniške družine Jerman ter tožilcema Rojsom in Krumpakom ima že precej dolgo brado. Začel se je leta 2013, ko je Jerman v sodnem procesu zastopal razvpitega štajerskega hekerja Matjaža Škorjanca. Med njim in tožilcema so ves čas sojenja švigale iskre in nato spomladi tega leta dokončno zanetile ogenj.
Šestnajstega maja 2013 namreč Jerman ni mogel priti v sodno dvorano in je sodišče pisno zaprosil za preložitev naroka, saj je imel zaslišanje na policiji. Hitro je postalo jasno, da sta mu obisk pri kriminalistih »uredila« tožilca Rojs in Krumpak. Prijavila sta ga zaradi navedb na eni od obravnav, izrekel je namreč opazko, da tožilstvo prireja dokaze, govor pa je bil tudi o nekakšnem prisluškovanju, ko je beseda tekla o plačilu varščine za Škorjanca.
Zaslišanje na policiji je kajpada še poslabšalo odnose med odvetnikom in tožilcema, kar se je pokazalo že dan kasneje, ko se je Jerman na sodišču spet pojavil v vlogi zagovornika. Ko je šel po hodniku mimo tožilcev proti sodni dvorani, je siknil: »Oškodovanci so tukaj.«
V dvorani je zatem na dolgo in široko, predvsem pa zapleteno razložil, kako nekateri dokazi »ne pijejo vode«. Preiskava spletnega kriminala, v katerega je bil vpleten Škorjanc, je bila namreč del široke mednarodne operacije, med drugim v Združenih državah Amerike, Španiji ter Bosni in Hercegovini, in naši preiskovalci so seveda nekaj dokazov pridobili tudi iz tujine. Jerman je ob tem pripomnil, da so bosanski policisti za analizo zaseženega računalnika uporabili nelicenčno programsko opremo.
Tudi glede ovadbe zoper njega je imel Jerman kaj povedati. Trdil je, da sta ji tožilca priložila izključno dokumentacijo iz kazenske zadeve zoper Škorjanca, zato obtožbe na moreta več zastopati, saj gre za povezani zadevi, tožilec pa hkrati ne more biti oškodovanec.
»Obramba v zvezi s tem sicer ne daje nobenega predloga, se bo pa moral senat opredeliti do dejstva, da je obramba v zvezi s kazensko ovadbo tožilstva kot pričo predlagala tudi predsednico senata,« je pred dobrima dvema letoma Jerman presenetil okrožno sodnico Danilo Dobčnik Šošterič. »Mene ste predlagali?« ga je pobarala z nasmeškom. »Predlagal vas je moj zagovornik Janko Jerman starejši, zato se boste morali obrniti nanj, razlogi so znani njemu,« ji je odvrnil Jerman mlajši.
Z izločitvijo tožilcev seveda ni bilo nič, to je pristojnost tožilstva, in sodni proces zoper Škorjanca se je končal z obsodilno sodbo, ki je od letošnjega februarja tudi že pravnomočna. Škorjanc mora v zapor za štiri leta in deset mesecev, na sodišču pravijo, da je poziv na prestajanje kazni v fazi vročanja.
Kazen si je prislužil zaradi izdelave in prodaje zlonamerne kode BF bot, pripomočka, namenjenega vdoru v informacijski sistem, ki jo je prodal kar 233-krat, ter trikratne pomoči pri napadu na informacijski sistem in pranja denarja velike vrednosti. Poleg tega mora plačati še 3000 evrov denarne kazni in poravnati razliko med premoženjsko koristjo, ki jo je pridobil s prodajo zlonamerne kode, in že zaseženim premoženjem (stanovanje je vredno 66.000 evrov, avto toyota yaris pa 5400 evrov). Ta znaša 25.630 evrov.
