Tiskane izdaje
Maribor – »Ne čutim se krivega. Denarja si nisem imel namena prisvojiti, nastal je nesporazum, ki bi ga lahko rešili po mirni poti, če bi bila volja strank,« je pred izrekom sodbe poudaril odvetnik David Šega. A sodnica Tanja Rot mu ni verjela. Zaradi izneverjenja mu je prisodila pol leta pogojne zaporne kazni.
Višji državni tožilec Boris Marčič je mariborskemu odvetniku naprtil, da samostojni podjetnici Branki Kovač Mlinarič ni nakazal vseh 1875 evrov, ki jih je dobila v gospodarskem sporu, v katerem jo je zastopal. Zase je obdržal 656,28 evra, ob tem da je denar nenavadno dolgo obležal na njegovem računu. »Kljub večkratnim pozivom denarja niste nakazali Branki Kovač Mlinarič, ampak ste z njim razpolagali v zasebne namene,« mu je očital tožilec.
Sodišče je skoraj v celoti sledilo njegovemu predlogu glede višine kazni, le preizkusno dobo je skrajšalo za polovico, namesto dveh na eno leto. Sodnica Tanja Rot je takšno odločitev pojasnila z besedami, da je dejanje časovno precej oddaljeno, v tem času pa Šega tudi ni ničesar več zagrešil.
Poleg pogojne zaporne kazni je sodnica Šegi naložila še stransko kazen. Oškodovanki mora v roku enega meseca po pravnomočnosti sodbe vrniti preostanek denarja z zamudnimi obrestmi, sicer bo kazen postala nepogojna. Plačati ji mora tudi obresti od že nakazanih 1210 evrov, in to za čas (več kot eno leto), ko je denar zadržal na svojem račun.
Vse posle vodil oče
Pri tehtanju, ali je Šega zagrešil kaznivo dejanje izneverjenja ali ne, se je sodnica oprla na izjave priče Branimirja Mlinariča in pisne dokaze, ki so po njenih besedah potrdili, da Šega ni izpolnil obveznosti iz razmerja z Branko Kovač Mlinarič. Navrgla mu je, da je vedel, da Branimir Mlinarič (oče, op. p.) zastopa oškodovanko, kot tudi, da ga je imel ves čas možnost obvestiti, da je prejel izterjani znesek, saj je bil z njim v stiku: »Dolžni ste ju bili pozvati na obračun stroškov, a tudi tega niste nikoli naredili.«
Branka Kovač Mlinarič je povedala, da je vse posle vodil njen oče, za kar ga je tudi pooblastila: »Sama o poslovanju res nisem vedela ničesar. Nekaj časa sem bila sama nosilka dejavnosti, za menoj jo je prevzela mama, oče pa je bil prokurist.«
»Ste od odvetnika kdaj prejeli poziv, da naj pridete na obračun stroškov ali da morate kaj plačati v zvezi z zastopanjem?« je zanimalo sodnico. »To morate vprašati očeta. Lahko, da je kaj prišlo na moje ime, a sta vse urejala starša,« je odvrnila Kovač Mlinaričeva.
Obtoženi odvetnik se je v zagovoru branil, da je dobrih šeststo evrov obdržal, ker si je obračunal stroške zastopanja. Branka Kovač Mlinarič nikoli ni imela pripomb, je povedal, se je pa zapletlo z njenim očetom, ki da ne ve, kaj bi rad. Poudaril je, da se je v postopku pred odvetniško zbornico sprl z disciplinskim tožilcem, vsevprek je obsojal in krivil zbornico, da ji je pošiljal dokumentacijo, ki pa da je ni prejela.
David Šega pravi, da je prokuristu Mlinariču predlagal, naj se mu njegova hčerka oglasi, ker je imel njeno pooblastilo za zastopanje in je njej tudi pripadal znesek, a odziva ni bilo: »Še na zadnji pisni poziv niso sporočili računa oškodovanke, temveč račun njene pokojne mame, kar sem moral ugotoviti s poizvedbami, saj lastnik računa ni bil naveden.«
Tožilca ni prepričal
Tožilca vse te navedbe niso ganile. Vztrajal je, da je Branimir Mlinarič prepričljivo izpovedal, da Šega nikoli ni sporočil, da je prejel denar, pa čeprav je v namenu nakazila videl, da je odškodnina namenjena Branki Kovač Mlinarič. Izgovoru, da ni vedel številke njenega računa, tožilstvo ni verjelo, kot odvetnik bi ga lahko zahteval pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ne nazadnje bi jo lahko tudi poklical ali ji denar nakazal s poštno nakaznico. Poleg tega se je z Branimirjem Mlinaričem, potem ko je že prejel denar, še trikrat srečal na mediaciji v nekem drugem sporu, pa mu ni nič omenil, je pribil tožilec.
