Operacija strokovna, zdravljenje po njej pa ne

Ljubljana – Potem ko je ­okrožno sodišče dvakrat sklenilo,­ da je osebje urološke klinike ljubljanskega kliničnega centra pri zdravljenju pacienta po operaciji sečnega mehurja­ ravnalo­ v nasprotju s strokovnimi pravili, bi moralo v posebnem postopku ugotoviti, kolikšna odškodnina mu pripada. A tega postopka niso izpeljali, saj sta stranki po pravnomočnosti sodbe sklenili poravnavo.

Okrožno sodišče je že dvakrat z vmesno sodbo odločilo v korist pacienta in razsodilo, da je bila operacija papilarnega izrastka v sečnem mehurju pred sedmimi leti izpeljana po strokovnih pravilih, zdravljenje po njej pa ne. Prvič je tako ugotovilo marca 2013, a ker je izvedenca urologa le zaslišalo, ni pa mu naložilo, naj pisno izdela izvedensko mnenje, ko bo dobil na vpogled celoten spis, je višje sodišče januarja lani razveljavilo sodbo; za povrhu so bili v sodbi nejasni razlogi za kršitev pojasnilne­ dolžnosti.

Okrožno sodišče je v ponovljenem sojenju popravilo napako in po vseh dodatnih dokazih ostalo pri stališču, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Tokrat je prvostopenjska sodba kmalu postala pravnomočna, saj ni bilo pritožbe. Stranke (tožnik ter toženi klinični center in zavarovalnica Adriatic Slovenica, pri kateri ima klinični center zavarovano odgovornost) so kmalu zatem sklenile poravnavo v višini 16.500 evrov (s tožbo je tožnik terjal 30.000 evrov odškodnine z obrestmi).

Prezgodaj odstranjeni kateter

Tožnik je bil julija pred sedmimi leti štiri dni hospitaliziran na urološkem oddelku kirurške klinike UKC zaradi operacije, s katero so mu odstranili papilarni izrastek v sečnem mehurju (tako imenovana transuretralna resekcija – TUR). Po aplikaciji citostatika mitomycin C (MC) so mu vstavili kateter, nato so mu ga odstranili, pa znova vstavili in znova odstranili, preden so ga odpustili domov.

Zaradi hudih stopnjujočih se bolečin so ga vnovič operirali 13. avgusta tega leta in ugotovili hudo vnetno reakcijo. Zdravljenje se je nadaljevalo, med njim pa so mu štirikrat vstavili in odstranili kateter, ga šivali in odstranili šive ... Vse to bi mu bilo prizaneseno, če bi zdravstveno osebje prepoznalo situacijo in težave, sta v tožbi povzela pacientove težave pooblaščenca Jožef Klavdij Novak in Andrej Pohar iz odvetniške pisarne Čeferin.

Operacija je bila po ugotovitvah sodišča izpeljana skladno s pravili stroke in dobre prakse, takšno je bilo tudi ravnanje zdravstvenega osebja do 8. ure 23. julija 2008. Od tedaj dalje pa ne.

Izvedenec je potrdil, da so težave posledica prezgodnje odstranitve katetra, a je vendarle skušal razbremeniti operaterja, češ da ni mogel posumiti na škodno pooperacijsko dogajanje glede na zaplete. A je sodišče v sodbi poudarilo, da ni vezano na izvedenčeve ugotovitve, temveč jih prosto presoja, poleg tega »izvedenec ne more skriti dejstva, da je postooperativno zdravljenje tožnika po opravljeni TUR potekalo nestandardno, da so se pri tožniku takoj po odstranitvi katetra pojavile hude bolečine«.

Sodišče je glede na izvedensko mnenje sklenilo, da s stališča zdravljenja z upoštevanjem dobre prakse ni bilo razloga za čimprejšnjo odstranitev urinskega katetra (18 ur po operaciji ter 9 ur in 20 minut po aplikaciji zdravila MC), saj je zaželeno, da je ta vstavljen sedem, nikoli pa manj kot dva dni. Tu se je po prepričanju sodišča pojavila napaka pri zdravljenju, ki pa je v bolnišnici nato niso popravili, temveč so ravnali drugače, kot bi morali glede na jasne opozorilne znake. Sodišče ni dvomilo, da je bolnik v vsem zaupal zdravnikom in sestram ter da se je z njim dogajalo bistveno več, kot so sestre zapisale v temperaturni list in ­sestrska ­poročila.

Sodišče je ugotovilo tudi kršitev pojasnilne dolžnosti, saj zdravstveno osebje pacientu ne pred posegom ne pred aplikacijo zdravila MC ni pojasnilo, kakšen poseg bodo opravili, prav tako ga niso opozorili na možne zaplete oziroma mu ob prvih zapletih pojasnili, zakaj trpi tako hude bolečine, zakaj se mu stanje ne izboljšuje in zakaj zdravljenje ne poteka tako kot pri prvih dveh operacijah.

Čeprav je bolnik povedal osebju, da nekaj ni v redu, saj je imel pred tem že dve podobni operaciji, operater ni pravilno ocenil teh opozorilnih znakov in se nanje ni odzval skladno s pravili stroke, čeprav bi se moral kot dober strokovnjak zavedati, da bolečine po taki operaciji niso običajne in kažejo na pooperacijski zaplet, je sklenilo sodišče.

V nasprotju s pravili stroke in dobre prakse je bilo tako tudi ravnanje zdravstvenega osebja 25. julija 2008, ko so pacientu, čeprav je po prvi odstranitvi katetra sestram in operaterju potožil o zelo hudih bolečinah, brez dodatnih preiskav dva dni kasneje znova odstranili kateter in ga poslali domov z naročilom, naj pije veliko vode. Ranjeno mesto v sluznici mehurja se je zaradi dotoka tekočine raztezalo, zaradi česar se poškodba ni celila, kot bi se morala, urin pa je skozi perforirano mesto ob raztegnitvi mehurja iztekal v okoliška tkiva.