Tiskane izdaje
Ljubljana − Po dobrih osmih mesecih obravnav na delovnem in socialnem sodišču, na katerem nekdanja predsednica Slovenskega društva hospic Tatjana Fink in sedanja vodja hiše Ljubhospic, ki ga je ustanovila Lekarna Ljubljana, toži društvo, je bila obravnava včeraj končana. Sodba bo pisno izrečena v tridesetih dneh.
Včeraj pa je bila na sodišču že šesta obravnava. Finkova toži društvo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in kršitve pogodbenih obveznosti. Sprva je zahtevala približno 88.000 evrov, včeraj pa je njen odvetnik modificiral tožbeni zahtevek, ker je Finkova od 1. februarja pri novem delodajalcu (Lekarna Ljubljana), vmes pa je bila 12 mesecev brezposelna in prijavljena na zavodu za zaposlovanje brez nadomestila, za kar pa niso predložili potrdila.
Odločitve so sprejemali soglasno
Zaslišani sta bili dve priči. Upokojena profesorica zdravstvene vzgoje in članica društva od leta 2000 Petra Kersnič, ki je bila članica upravnega odbora društva in od leta 2012 do 2016 tudi podpredsednica, je dejala, da je sama prostovoljno pisala zapisnike s sej in pripombe, zato ne drži navedba, da regijski odbori niso bili seznanjeni z dogajanjem. Odločitve so si prizadevali sprejemati soglasno in jih tudi izpeljati. Bila je tudi predsednica komisije za izbor kandidatke za volitve nove predsednice društva in vodila postopke do izvolitve Robanove. Nadzorni odbor jo je tudi imenoval za predsednico komisije, ki naj bi nadzirala delo Robanove v času uvajanja, nov upravni odbor pa jo je kljub statutarnemu določilu, po katerem nadzorni odbor imenuje komisijo za spremljanje dela, zamenjal brez obrazložitve.
V zvezi z vezavo 25.000 evrov je povedala, da so teh deset odstotkov sredstev rezervirali, ker so se s posebnim projektom zavoda Hiše hospica prijavili na razpis za sredstva iz norveškega finančnega mehanizma. Pozneje je upravni odbor sklenil, da je treba ta sredstva prenakazati nazaj na račun društva, iz bojazni, da se ta denar ne bi porazgubil ali iz skupnih sredstev društva prešel na hišo; med društvom in programom hiše hospica so namreč nastale napetosti. Vendar Finkova, ki je bila takrat predsednica, sredstev ni prenakazala. Na vprašanje, ali je upravni odbor društva nadziral to prenakazilo, je povedala, da ne more odgovoriti, ker se ni več sestal. Ni pa ji znano, da bi društvo zaradi tega imelo težave pri poslovanju.
O kadrovanju
Povedala je, da je bil Peter Jenko zaposlen v društvu za namene zavoda Hiše hospica v ustanavljanju kot predstavnik za odnose z javnostjo, z njim pa so imeli tudi velike načrte, povezane z norveškim projektom. O zaposlitvi sestre Emanuele Terezije Žerdin je povedala, da je bila sprejeta na podlagi razpisa, potrebovali so diplomirano medicinsko sestro. To sicer ni bila, bila pa je izkušena medicinska sestra, ki je prišla iz tujine, v Avstriji je celo vodila dom upokojencev. S svojo etično držo in srčnostjo se jim je zdela primerna in strokovno usposobljena, zato so jo sprejeli. O vseh zaposlitvah je odločal upravni odbor. Formalni pogovor je opravila komisija, ponavadi Finkova, pa nekdo iz spremljanja na domu in tisti, ki so že delali v hiši. Soglasje je dal UO, vsaj trije člani so vedeli, da nima ustrezne formalne izobrazbe.
Napake pri dajanju zdravil
Diplomirani zdravstvenik s specializiranimi znanji Dušan Dumič, ki je zdaj zaposlen v UKC Ljubljana, je v hiši hospica delal od 1. septembra 2013 do 31. avgusta 2014, pri čemer mu je bila nadrejena vodja hiše hospica Tatjana Fink, neposredno pa sestra Emanuela, ki je koordinirala zdravstveno nego. Večinoma je delal z uporabniki v hiši, enkrat na teden pa tudi na terenu. Kot je dejal, je pri zdravstveni oskrbi v hiši že od začetka svojega dela opažal strokovne napake, veliko jih je bilo je bilo pri dajanju zdravil, v nasprotju z načeli stroke. V stroki uporabo protibolečinskih sredstev po oceni bolečin prepiše zdravnik v določenih intervalih, v hiši hospica pa so te terapije pripravljali vnaprej. Opisal je primer, ko je želel bolnici aplicirati odmerek morfija, ki ga je predpisal zdravnik, za kar je tudi sama prosila, pa mu je to sestra Emanuela preprečila, ker je bila dogovorjena z duhovnikom, da pride gospo spovedat; to pa je pacientki povzročilo trpljenje.
Podobni primeri pa so se dogajali večkrat. Ko je prišel delat v popoldansko izmeno, je pri razdeljevanju terapij pacientom večkrat opazil, da so jih že dobili, tega pa sestra Emanuela ni zabeležila v dokumentaciji. Omenil je patološki zlom stegnenice, o katerem je obvestil zdravnika, ki je presodil, da pacient ne more v bolnišnico in je prinesel opornico, ki jo je želel obložiti z vato, pa ni mogel do skladišča sanitetnega materiala, ker imel ključa. Za inkontinenčne bolnike so naročali pakirane plenice, sestra Emanuela pa je zahtevala, da jih odprejo in zložijo na police. Skladiščili so tudi zdravila s pretečenim rokom, ki so jih v hišo prinašali svojci umrlih. Kljub opozorilom na te napake pa ni bilo pravega odziva.
Finkovo je o napakah obveščal
Decembra 2014 je o dogajanju podal izjavo, kot je povedal, so zapisi resnični, nastali so iz zabeležk ob koncu delovnika in o katerih se je hotel pogovoriti s Finkovo kot vodjo hiše. Finkovo se je trudil sproti obveščati po elektronski pošti ali jo je poklical po mobitelu, z njo se je želel tudi dobiti po službi in izven službe, pa to ni bilo mogoče. Ko je želel opozoriti na strokovne nepravilnosti, je bilo to razumljeno kot njegov osebni spor s sestro Emanuelo, je dejal. Želel pa je zagotoviti vsaj minimalno kakovost dela, ki jo potrebujejo pacienti. Vse to pa je imelo neposredne posledice na počutje pacientov.
Moteči obredi
O obredih v hiši hospica je povedal, da sta jih izvajala pater Silvo Šinkovec in sestra Emanuela, ki je vsak dan pred 7. uro pokajevala prostore. Kot je povedal, bolniki po njegovi presoji velikokrat niso bili v takšnem stanju, da bi lahko jasno izrazili svoje želje. Obredi so bili tudi strokovno moteči, tako je v ustih bolnikov našel hostije, ker jih niso mogli pogoltniti. Pokajevanje je bilo tudi moteče za bolnike, ki so težko dihali in so potrebovali kisik. Kot je povedal, se je zaradi pokajevanja v hiši pogosto prožil alarm, ki pa je bil utišan, utripala pa je lučka v delovni sobi. Na vprašanje, ali so povezani z gasilsko enoto, ni dobil odgovora. Pretresla ga je zgodba, v kateri niso bili obveščeni, da je uporabnica, ki se je poskušala obesiti na zvonec, samomorilka. Meni, da je za vse odgovorna Tatjana Fink, ker kljub opozorilom ni poskrbela za odpravo strokovnih napak. Na službeni poti ga je motilo, da je Finkova trosila sol tudi po njem, za dve sodelavki, ki sta delali v oskrbi na domu in so skupaj hodili na onkološki inštitut, pa je od Finkove dobil navodila, naj ju ne gleda v oči zaradi slabih energij.
Prednostno prihajanje v hišo
Med drugim je opažal tudi razlike v oskrbi pacientov, tako so bile v kopalnici drage kompresijske obveze samo za določenega gospoda ali pa so v hišo prednostno prihajali znanci zaposlenih. Sprejem uporabnikov v hišo naj bi bil navidezno urejen z vprašalnikom in točkovanjem, ko pa je Finkovo opozoril na neupoštevanje, je dejala, da ta točkovnik ni dovolj uporaben. Kot je dejal, so kljub imenovani komisiji, v kateri je bil tudi sam, o tem dejansko odločili Finkova in socialna delavka Helena Gregorčič. Povedal je še, da je decembra 2014, ko ni bil več zaposlen v hiši hospica, sam želel govoriti z Robanovo in opozoriti na omenjene strokovne napake, da se ne bi ponavljale.
