Tiskane izdaje
Ljubljana – »Napisala sem članek, v katerem sem opozorila na nenamensko porabo javnega denarja. V njem navedeni podatki so podkrepljeni z listinskimi dokazi in napisanega prav nič ne obžalujem,« je sodišču povedala Elena Pečarič, obtožena zlorabe osebnih podatkov.
Obtožni predlog Eleni Pečarič, članici YHD-Društva za teorijo in kulturo hendikepa očita, da je brez podlage v zakonu in brez osebne privolitve Borisa Šušteršiča, predsednika Društva distrofikov Slovenije javno objavila osebne podatke, ko je marca 2012 na spletni strani objavila lastninski list Borisa Šušteršiča, z vsemi njegovimi osebnimi podatki, predvsem pa podatki, katere stavbe in deli stavb so v njegovi lasti. S tem naj bi storila kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov.
Postopek, sprožil ga je Boris Šušteršič, se je začel februarja lani in se je tokrat zaradi poteka časa začel znova. Pečaričeva je v svojem zagovoru povedal, da se je kot novinarka čutila dolžno opozoriti na nenamensko porabljanje javnega denarja, ki je sicer namenjen invalidskim in humanitarnim organizacijam.
K pisanju jo je spodbudil tudi javni poziv ekonomista Rada Pezdirja k javnemu razkrivanju tovrstnih dejanj. Eden njenih namenov je bil, s člankom spodbuditi pristojne ustanove, da raziščejo od kod posamezniku toliko denarja.
Poudarila je, da je Boris Šušteršič javna osebnost, v tistem obdobju pa je opravljal najmanj deset funkcij, ki so bile med seboj močno prepletene, mnoge med njimi pa so bile tudi v medsebojni koliziji interesov, vse pa je opravljal znotraj štiri urnega delavnika. Ob tem je opozorila, da lahko koruptivna dejanja znotraj invalidskih in humanitarnih organizacij, povzročijo tudi smrt posameznikov.
Kot je povedala, je osebne podatke o Borisu Šušteršiču mogoče najti na mnogih javno dostopnih spletnih straneh, njegovo ime pa je moč zaslediti tudi na spletni strani Udba.net. Šuštaršičeva tožba je ni presenetila, saj jo za različne stvari toži že deset let, ona pa se ves čas uspešno brani.
Po njenih besedah je Šušteršič že 40 let predsednik Društva distrofikov Slovenije, pri čemer člani ne vedo, kaj se dogaja s polovico njihovega denarja.
Na vprašanje tožilstva in sodišča je povedala, da je lastninski list Borisa Šušteršiča pridobila preko E-uprave na svojo prošnjo, dopustila pa je tudi možnost, da ga je pridobila preko svojega pooblaščenca oziroma odvetniške družbe.
Zatrdila je, da ga je pridobila izključno z namenom razkrivanja nepravilnosti pri porabljanju javnega denarja. »Tukaj sem zato, da obranim verodostojnost svojega pisanja in zato, ker je to moja dolžnost,« je dejala in dodala, da so nepravilnosti poleg nje preiskovali tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije, na računskem sodišču in v državnem zboru.
Prav zaradi dejavnosti poslancev naj bi Šušteršič tudi zapustil Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO).
V postopku, ki se je začel pred dobrim letom, je pooblaščenec Elene Pečarič, odvetnik Tibor Gregl sodišču predlagal, naj sproži pobudo za oceno ustavnosti 1. odstavka 143. člena kazenskega zakonika in do končne odločitve ustavnega sodišča prekine glavno obravnavo.
Kot je takrat povedal, se vsebina tega člena praktično v celoti pokriva z vsebino odgovarjajočega člena v zakonu o varovanju osebnih podatkov. Razlika je le v tem, da zakon o varovanju osebnih podatkov tako dejanje opredeljuje kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje, kot je opredeljeno v kazenskem zakoniku. Sodišče po njegovih besedah torej ne ve, ali naj tovrstno dejanje obravnava kot kaznivo dejanje ali kot prekršek.
Šušteršičeva pooblaščenka, odvetnica Varja Kolec je takrat pojasnila, da prekrškovni postopek zoper Pečaričevo sploh ni bil sprožen, je pa bil uveden inšpekcijski postopek, ki pa je bil kasneje ustavljen.
Sojenje se bo z izvajanjem dokazov nadaljevalo proti konca maja.
