Opravičilo, ker ga je povezovala s sinovo smrtjo

Ljubljana – Dolgih petnajst let že 71-letna Ika Plevnik išče resnico, zakaj se njen sin Jure nikoli več ni prikazal pred domačimi vrati. Kot 18-letnik je na poti domov v Novo vas s srednje ekonomske šole v Celju izginil brez sledu. Kot na (so)odgovornega za izginotje je s prstom pokazala na njegovega sošolca Roka Jerašo in se zato znašla celo v kazenskem postopku.

Obupana mama Ika Plevnik je žalostno zgodbo o izginotju sina Jureta Plevnika Goloba med drugim zaupala v oddaji Tednik na nacionalni televiziji, v kateri je junija 2011 glede območja, kjer naj bi izginil, izjavila: »Vem, da je Rok Jeraša ta teren poznal, da je njegov oče lovec tam gor in da imajo orožje, da imajo veliko možnost narediti in nekoga odpihniti mimogrede.«

Policija in sodišče

Rok Jeraša je v izrečenih besedah videl znake žaljive obdolžitve in razžalitve, zato je prek odvetnice Alenke Grad Pečnik vložil zasebno kazensko tožbo. Včeraj sta se tožeča in tožena stranka srečali v ljubljanski sodni palači pred razpravljajočim okrožnim sodnikom Zvjezdanom Radonjićem, a proces ni trajal prav dolgo.

Odvetnica Grad Pečnikova je Plevnikovi predlagala, naj se za izjave, izrečene na televiziji, opraviči, in njena stranka bo odstopila od kazenskega pregona. Drugi pogoj za takšen korak je še plačilo polovice sodnih stroškov tožnika Jeraše. Plevnikova se ponudbi ni dosti upirala, zanimalo jo je le, ali drži, da bo po opravičilu in plačilu stroškov zadeva za vselej končana. Sledilo je še pojasnilo Jeraševe pooblaščenke: »Potem bo mir, prijatelji bomo, roke si podamo in gremo vsak na svojo stran.« Po kratkem posvetu s svojim odvetnikom Janezom Stuškom je Plevnikova privolila v dogovor in se za svoje besede opravičila.

Da se je odločila pravilno, ji je po razglasitvi sodbe namignil tudi sodnik Radonjić in pristavil, naj v sinovi zgodbi odslej pozabi na Roka Jerašo. Organi pregoni ga namreč nikoli niso obtožili ničesar v povezavi z Juretovim izginotjem. So pa policisti že pred leti obupali, da bi tega kdaj našli živega, zato so na celjskem tožilstvu vložili kazensko ovadbo proti neznanemu storilcu zaradi njegovega umora.

Svojo plat zgodbe je Jeraša pred leti zaupal Slovenskim novicam. »Jure mi je rekel, da mora v Mozirju nekaj urediti, in me prosil, naj ga peljem. Na poti tja mi je povedal, da gre po pištolo, kar me niti ni presenetilo. Odložil sem ga v nekem športnem klubu pri Mozirju. Čez čas se je vrnil, potem sva se odpeljala proti Celju. Vso pot mi je težil, da bi rad šel v Linz in mi bo veliko plačal, če ga peljem. Zavrnil sem, nisem pa vedel, kaj mu je rojilo po glavi. Odložil sem ga pri železniški postaji v Celju, tam sva se poslovila ...«

Jasnovidci in numerologi

Kakšna usoda je doletela Jureta, je še vedno skrivnost, se je pa nesrečna mati v tem času obrnila po pomoč tudi na drugačne »raziskovalce«, tiste, ki resnico iščejo v zvezdah in številkah. »Nikoli ne bom nehala iskati odgovora na vprašanje, kje se je končala njegova pot in kako, čeprav bom resnico na zadnje vprašanje le težko izvedela,« je odločna. »Poiskala sem tudi neko Italijanko Mario, ki so jo predstavili v oddaji Latinica na hrvaški televiziji, ko je neko dalj časa pogrešano osebo našla mrtvo v avtu na dnu jezera. Povedala mi je, da je Jure zagotovo mrtev in da je bil umorjen na krut način nekje višje na skalnatih in gozdnatih površinah.«

Kolumbijec Luis

Konec lanskega avgusta je Plevnikova dobila klic celjskega kriminalista, ki ji je vsaj za hip povrnil kanček upanja, da bo še kdaj objela sina. V azilnem domu na območju Ljubljane je bil namreč Kolumbijec brez dokumentov, ki je trdil, da ima slovenske korenine. Še več, ime naj bi mu bilo Luis Plevnik in je celo govoril slovensko. Čeprav se je kriminalistom njegov obraz zdel podoben pogrešanemu Juretu, je Ika Plevnik hitro ugotovila, da ni podobnosti ni kaj prida.

Bil je res Luis Arche Plevnik, pojasni in doda, da se je v Ljubljani srečala z njim. »Prijeten mladenič, nekaj časa po srečanju sva si še dopisovala. Po materini strani je bil res naš rojak, a ni bil moj sin. Prišel je v Slovenijo z dekletom, da bi poiskal svoje korenine ...« Zdaj pa se je, kot ve Plevnikova, že vrnil v Kolumbijo, saj mu pristojne službe niso podaljšale vizuma.