Ovire na poti do učinkovitejše zaščite otrok

Blokada posnetkov spolnih zlorab. Po spletu kroži na stotine spletnih strani, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok.

Objavljeno
09. september 2016 12.44
Mitja Felc
Mitja Felc
Ljubljana – »Nejevernost v družbi je neverjetna, kar včasih lahko razumem, ne razumem pa, zakaj upor, kadar gre za zaščito najranljivejših skupin z blokado spletnih strani, ki prikazujejo grozljive posnetke spolno zlorabljenih otrok,« je bil na začetku pogovora o predlagani spremembi zakona jasen Anton Toni Klančnik, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na generalni policijski upravi.

Po spletu kroži na stotine spletnih strani (trenutno jih je na Interpolovem seznamu nad dva tisoč), ki prikazujejo spolne zlorabe otrok. Veliko takšnih spletnih strani je dostopnih brez pretiranega računalniškega znanja, le prave ključne besede je treba vpisati v brskalnik. Zdajšnja zakonodaja policiji omogoča, da učinkovito posreduje na slovenskih strežnikih. Vendar, tako Anton Toni Klančnik, spletnih domen z grozljivimi posnetki na naših strežnikih ni, če pa se zgodi, da se kakšna sporna fotografija znajde na blogu ali forumu, se takoj odzovejo ali pa to stori Spletno oko.

»Težava je, kadar je sporna vsebina na tujih strežnikih, takrat smo navadno nemočni, zato smo predlagali spremembo zakona o elektronskih komunikacijah, ki bi nam omogočila, da v skladu z Interpolovimi smernicami blokiramo spletne strani s fotografijami in posnetki spolno zlorabljenih otrok. Kljub vrsti varovalk smo naleteli na odpor posameznih skupin,« je začuden Klančnik. Poudarja, da gre le za zaščito nemočnih otrok, ne pa, kar zdaj poslušajo, cenzuro interneta.

Do sprememb zakona so najbolj kritični na računalniškem portalu Slo-Tech, kot predstavniki civilne družbe, navdušeni niso niti pri svetu za elektronske komunikacije in informacijski pooblaščenec.

Nasprotniki predlagateljem spremembe zakona očitajo predvsem, da sistem, ki ga predlagajo, ni učinkovit, saj ga je mogoče obiti, da krši pravico do svobode izražanja, pa da je kršena pravica do obveščenosti, da je potrebna sodna kontrola, preden blokirajo takšno spletno stran, in podobno. »Brutalne in sprevržene spletne strani, brez zadržkov jim lahko tako rečem, so na strežnikih držav tretjega sveta, kjer je mednarodna pravna pomoč večkrat ne samo dolgotrajna, ampak povsem neučinkovita, saj ni odziva. Sodna kontrola je v tem primeru nemogoča, ima pa zdajšnji predlog vrsto drugih varovalk,« pojasnjuje sogovornik.

Informacijska pooblaščenka (IP) Mojca Prelesnik pravi, da priznava legitimnost ukrepanja proti zlorabam otrok, ukrepi pa morajo biti učinkoviti, zakoniti in sorazmerni. Pravi, da še niso dobili prepričljivih zagotovil, da blokad zares ni mogoče izvajati v okviru že obstoječih zakonskih pooblastil ali kvečjemu z manjšimi popravki teh pooblastil. Tudi Prelesnikova je prepričana, da blokade niso učinkovite, saj jih je zelo enostavno obiti. IP vztraja na stališču, da bi morala biti blokada podvržena sodni presoji in da policija sama ne more odločati o tem, katere vsebine na internetu bodo dostopne in katere ne. »Prepričani smo, da lahko samo sodišče neodvisno pretehta in dovoli takšno blokado. Pogovori na resornem ministrstvu so potekali prav v tej smeri – da se torej poišče ustrezno pot za predhodno sodno presojo morebitnih blokad,« še pravi Prelesnikova.

Primerjava nemočnih žrtev in politikov

Na policijo letijo celo očitki, da je to samo začetek cenzure interneta, ki bi v prihodnosti pripeljala denimo do cenzure ostrega komentarja o politikih in drugih javnih osebnostih. Primerjava je nenavadna, pravi Klančnik, saj se je policija osredotočila na zaščito nemočnih in zlorabljenih otrok, zdaj pa te primerjajo z izkušenimi politiki in drugimi vplivneži v družbi, z znanjem in denarjem, ki lahko svoje interese po pravni poti še kako dobro ščitijo – in tudi jih.

»O tem, da gre za omejevanje svobode izražanja, pa ne bi izgubljal besed. Vprašam se le, od kdaj je nezakonita vsebina podvržena pravni zaščiti. Ne more biti in nikdar ni bila!« je jasen prvi mož oddelka za mladoletniško kriminaliteto.

Sogovornik načeloma sprejema argument, da je z nekaj več računalniškega znanja mogoče obiti tudi zdaj predlagani sistem, toda prav sprememba zakona bi za preiskovalce pomenila svojevrstno olajšanje, saj bi imeli potem opravka le s tistimi, ki se angažirajo, torej zavestno storijo kaznivo dejanje. »Ne izgubljamo časa s preiskavami, kadar, tega se zavedamo, nekdo naključno zaide na takšno spletno stran. Prav tako ne z brezplodnimi preiskavami, kdo stoji za spletno stranjo v tujini. Osredotočimo se na žrtve, to je na nemočne zlorabljene otroke.«

Interpolova pobuda

Ideja o blokadi omenjenih spornih strani ni zrasla v glavah slovenskih policistov, saj jo je Interpol podal že leta 2010. Interpol je tudi preveril vse pravne situacije v državah članicah, teh je več kot 170, prav tako je določil stroga merila, in sicer, da so na posnetkih otroci, mlajši od 13 let, da domena deluje najmanj tri mesece, da je prikazana huda zloraba, posilstvo, izživljanje, sadomazohizem, ali da se posnetki neposredno fokusirajo na intimni predel otrok. »Nasprotnike sprememb smo poskušali pomiriti, da ne gre za blokado nobenih 'plažnih variant' fotografij ali pa recimo blokado spletne strani, ki je objavila selfi najstnice,« pravi Klančnik in poudarja, da ne gre za avtomatizem, saj obstaja še dodatna varovalka, Interpolova.

Če slovenska policija v svojih preiskavah zazna, da obstaja spletna stran z zlorabami otrok, obvesti Interpol, naj jo uvrsti na črno listo, tam pa strokovnjaki še enkrat preverijo, ali so izpolnjeni vsi pogoji.

Pri blokadi se ne obdelujejo osebni podatki, saj po sporazumu omrežni operaterji dobijo samo tehnične podatke. Med ponudniki internetnih storitev v Sloveniji je sicer velika podpora za izvedbo takšnega ukrepa, saj zagovarjajo stališče, da je treba ob negativnih straneh interneta »družbi tudi nekaj vrniti«.

Zloraba otrok in igre na srečo

Pobudo o blokadi spletnih vsebin z zlorabami otrok nasprotniki primerjajo celo z novostmi v zakonodaji, ki je omogočila blokado spletnih strani z igrami na srečo oziroma nelegalnimi stavnicami; ta je zaradi ad hoc spremembe sicer padla na ustavnem sodišču. Klančniku se ne zdi primerno enačiti teh dveh področij, kajti pri zdajšnji pobudi gre za hudo kriminalno dejanje, kjer trpijo nemočni otroci, pri igrah na srečo pa le za davčno oziroma finančno vprašanje.

»Preprosto ne razumem, zakaj takšen odpor. Igramo z odprtimi kartami, o tem razpravljamo z več deležniki, ničesar ne skrivamo. Ne moremo pa se strinjati z argumenti, da gre, če hočemo preprečiti spolno zlorabljanje otrok in ogled takšnih posnetkov, za cenzuro interneta, da posegamo v svobodo izražanja.« Kot je sklenil sogovornik, policija hoče le zaščititi otroke, kar je tudi ena njenih pomembnejših nalog, in sprememba zakonodaje na področju elektronskih komunikacij je ena od možnosti za učinkovito preprečevanje nasilja nad otroki.