Past za gorske kolesarje poškodovala pohodnika

Ljubljana – Lastniki zemljišč in gozdov gorskim kolesarjem nastavljajo bodeče žice in žeblje, vendar na srečo hujših poškodb še ni bilo. Pohodnik na Boču je stopil na žeblje. Policija opozarja, da je nastavljanje pasti za ljudi kaznivo dejanje.

Gorski kolesarji spadajo med mlajše obiskovalce gozdnih in gorskih poti, zato si še niso izborili mesta med dolgoletnimi uporabniki gozdov, med katerimi so predvsem lovci in planinci. Zaradi zelo restriktivne zakonodaje na tem področju prihajajo navzkriž z lastniki zemljišč in gozdov, tudi kakšen lovec se najde med njimi.

Spomladi so mediji poročali o nastavljenih žebljih, ki so, nabiti na deščico ter položeni pod listje, ogrožali vse obiskovalce gozdnih poti na območju Prebolda. V začetku poletja so jih našli tudi na primorskih stezicah, pred dnevi pa je bila na svetovnem spletu objavljena fotografija, s katere je razvidno, da je na Kobariškem neznanec okoli dreves napeljal bodečo žico, da bi preprečil kolesarjenje.

Zelo nevarno početje

Gre za izredno nevarno početje, ki ima lahko tragične posledice, čeprav se, na srečo, vsaj v Sloveniji še ni zgodila hujša nesreča. »Takšno ravnanje lastnika gozda ali druge osebe ima lahko znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, tudi če pride zgolj do ogrožanja in ne do telesnih poškodb ali materialne škode,« so pojasnili na generalni policijski upravi.

Dan po tem, ko je fotografija zakrožila po svetovnem spletu, se je pri nevarnih pasteh, namenjenih gorskim kolesarjem, najverjetneje nekdo poškodoval. Iz celjske policijske uprave so sporočili, da je neznanec na gozdni poti na območju Boča nastavil podstavek, na katerega je navaril žeblje. »Nanj je med hojo po gozdni poti stopil domačin in si lažje poškodoval stopalo, zaradi česar je iskal zdravniško pomoč,« so zapisali na celjski policiji.

Policija je v preteklosti že obravnavala primere, ko je bila med drevesi napeta žica ali pa so izpod listja kukali žeblji, vendar do minule srede to ni povzročilo nobenih posledic. V tujini so zaradi takšnih pasti že zabeležili tudi smrtne žrtve. Postavljavci pasti so končali v zaporu. Na generalni policijski upravi lastnikom zemljišč oziroma gozdov predlagajo, naj prepoved kolesarjenja jasno označijo z obvestilnimi tablami na vstopih v gozd, na primer na gozdni vlaki. »Če lastniki gozdov opazijo kršitve, naj o tem obvestijo policijo ali drug pristojen nadzorni organ (inšpektorat za ohranjanje narave ali gozdarska inšpekcija), sami pa naj se s postavljanjem nevarnih ovir ne izpostavljajo,« še svetujejo na policiji.

Več tolerance – manj konfliktov

Urednik spletne strani mtb.si Andrej Dekleva po drugi strani opozarja, da je težava večplastna. Pojavlja se nerazumevanje med različnimi skupinami uporabnikov. »Tudi med tistimi kolesarji, ki še niso razmišljali o osnovnih pravilih sobivanja z drugimi uporabniki,« pravi Dekleva. Če so ljudje tolerantni drug do drugega – če kolesarji vedno dajejo prednost pešcem, če ne povzročajo nepotrebne škode – se lahko število konfliktov po njegovi oceni občutno zmanjša. »Dobro je razmišljati, kje in kdaj kolesariš ter da spoštuješ lastnike in njihovo imetje,« je še poudaril.

Slovenska zakonodaja je na področju gorskega kolesarjenja med najbolj restriktivnimi na svetu, to pa po njegovih besedah lahko le ustvarja prepričanje, da so kolesarji škodljivi, celo prepovedani, in da v naravo ne spadajo. Dekleva ocenjuje, da bi posamezniki nastavljali pasti po gozdovih ne glede na zakonodajo. »Pojavljale bi se tudi brez prepovedi. Najdejo se ljudje, ki bi situacije, ki jim niso po godu, reševali po svoje. Na možne posledice morda niti ne pomislijo. Povod so lahko tako konflikti, ki jih povzročajo tudi neozaveščeni kolesarji, kot radikalno drugačno razumevanje zasebne lastnine kot pred nekaj desetletji. Zakaj imajo na primer Skandinavci s tem zelo malo težav?«