Piromani k sreči niso prav pogosto na delu

Preiskovanje pogorišč je eno težjih del za kriminaliste, navadno pa vključijo še strokovnjake z različnih področij.

Objavljeno
23. julij 2014 15.19
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Ljubljana – Ne mine dan, da si kriminalisti ne bi ogledali kakšnega pogorišča. To je navadno bolj iz gole previdnosti, da da bi kot vzrok požara izključili predznake kaznivega dejanja. V večini primer tujo krivdo izključijo, je pa na leto med 60 in 80 primerov namernih požigov.

Policija na leto obravnava od 60 do 80 kaznivih dejanj požigov, zadnja leta pa ni bilo večjih odstopanj v številu obravnavanih primerov, je povedal predstavnik policije s področja kriminalitete Drago Menegalija in dodal, da približno tretjino primerov uspešno raziščejo.

Pri požigih gre za specifično kaznivo dejanje, ki zajema le tista dejanja, pri katerih storilec naklepno povzroči požar, s tem, da požge oziroma zažge denimo stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje ali kak drug objekt. Prav zato je pomembno poudariti, da pri požarih, čeprav so lahko ugotovljeni znaki kaznivega dejanja, ne morejo vselej govoriti o požigih.

Goljufije, maščevanje, psihične bolezni ...

Če se nekdo odloči, da bo zažgal objekt ali vozilo, je to lahko iz čistega koristoljubja. Največkrat je povezano z zavarovalniškimi goljufijami, da bi tako nelegalno prišel do denarja. Namernemu požigu lahko prav tako botrujejo grožnje, izsiljevanje ali maščevanje. Policisti pa obravnavajo tudi klasične požigalce, ki to počnejo iz nenavadnega veselja ali zaradi psihične bolezni. Niso redke tudi zgodbe o preveč zagnanih gasilcih, ki so ogenj najprej podtaknili in se nato kot heroji borili z njim.

Menegalija pravi, da ugotavljajo, da je le malo požarov naklepnih, saj pri ugotavljanju vzroka tujo krivdo večinoma izključijo. Prav tako malo je tudi požarov zaradi malomarnosti. Tako je, denimo, jeseni in ob prvem večjem mrazu več dimniških požarov.

Pri ogledih krajev hujših in večjih požarov sodelujejo kriminalisti, kriminalistični tehniki in strokovnjaki iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Preiskovanje je izredno zahtevno, saj so potrebna določena tehnična znanja. V policiji se zato preiskovalci specializirajo za tovrstne oglede in se udeležujejo dodatnih usposabljanj in strokovnih izobraževanj.

Vzrok vedno ugotavljajo

Pri klasičnih piromanih ugotavljajo, da podtikajo požare v določenem okolju ali območju. »Policija spremlja stanje in se prilagaja problematiki. Tako lahko požigalec požiga v različnih časovnih obdobjih, večkrat na teden ali pa samo enkrat na mesec. Že od samega začetka poskušamo z ogledi zbrati čim več dokazov, ki bi lahko pomagali pri identifikaciji storilca, a je zaradi ognja zbiranje dokazov še dodatno oteženo. Pri povečanem številu požigov se tudi policija ustrezno odzove.«

Čeprav se včasih že na oko vidi, da požar ni posledica kaznivega dejanja, vselej poskušajo ugotoviti vzrok. V zahtevnejših primerih, ko gre za sum požiga in veliko gmotno škodo, se v preiskovanje, kar pomeni tudi ogled požarišča, vključi specialist iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija: pri sumu požiga običajno specialist za elektriko (elektroinženir) in specialist za kemijo.

Če so kot vzrok požara izključeni elektrika, naprave ali drugi tehnični vzroki, potem ugotovljeno središče požara natančno pregleda strokovnjak za kemijo in odvzame vzorce za kemijsko laboratorijsko analizo. V zavarovanih ostankih s pogorišča se analizira vsebnost vnetljivih tekočin, bencinov, voskov in podobnega, kar bi kazalo na politje z vnetljivo snovjo in namerni požig.