Pištolo izvlečejo redko, ustrelijo še redkeje

Ljubljana – Ko so v sobotni noči policisti obkolili hišo 52-letnega Franca Ribiča v Doleni v Halozah, je po nekaj urah odjeknilo več strelov. Takrat so policisti letos prvič pritisnili na petelina, od leta 2003 pa so skupno osemkrat uporabili strelno orožje in 28-krat izstrelili opozorilni naboj.

Možje v modrem se vsako leto kdaj znajdejo v položaju, ko morajo izvleči službeno pištolo. A je k sreči primerov, ko namerijo proti ljudem in ustrelijo, tako rekoč zanemarljivo malo. Vsako leto se še nekajkrat zgodi, da policisti svinčeno kroglo izstrelijo proti živalim, vendar tovrstne uporabe strelnega orožja ne vodijo posebej, zato v statistiko streljanja ni všteta.

Pri policiji so podatke o uporabi prisilnih sredstev začeli sistematično vpisovati v računalniške evidence leta 2003, zato zanesljivih podatkov, kolikokrat so pred tem izvlekli pištoli in pritisnili na sprožilec, nimajo. Kot rečeno, so od leta 2003 do sobotnega večera proti storilcem namerili in ustrelili osemkrat, da bi z resnim opozorilom zagotovili tako svojo varnost kot varnost drugih državljanov, pa je 28 svinčenih nabojev poletelo tudi v zrak.

V vseh primerih uporabe strelnega orožja so dva napadalca hudo poškodovali, štirje (leta 2004, 2007, 2009 in 2015) so poškodbam podlegli.

Odmeven primer streljanja je bil tudi v Celju leta 1999, ko je na pobeglega Nasheraja Berisho streljal takrat 22-letni policist Matej Bobera. Izkazalo se je, da je bil Berisha neoborožen, Bobera pa je zmotno mislil, da ima pri sebi orožje. Sodni mlini so v 16 letih »neusmiljeno mleli« tako svojce oškodovanca kot policista, ki je avgusta letos vendarle slišal pravnomočno sodbo. Oprostili so ga, ker so izvedenci ocenili, da je streljal neprišteven.

Zakonitost ocenjuje posebna komisija

Policisti si seveda ne morejo privoščiti, da bi prehitro izvlekli pištolo ali dolgocevno orožje in pritisnili na petelina. Vsako uporabo strelnega orožja, tudi opozorilni strel, po pravilniku o policijskih pooblastilih namreč preveri posebna komisija. S tem zagotavljajo strokovnost in zakonitost uporabe službenega orožja, pojasnjuje Vesna Drole z generalne policijske uprave.

Pristojni so presodili, da so policisti do zdaj v vseh primerih strelno orožje kot prisilno sredstvo uporabili upravičeno, razen dvakrat, leta 2004 in 2012. V prvem primeru je policist po zakoniti in strokovni uporabi strelnega orožja nadaljeval z uporabo tega prisilnega sredstva še po tem, ko za to niso bili več izpolnjeni pogoji, saj je napadalec po prvi uporabi orožja prenehal z napadom na policiste. V drugem primeru pa je policist nameraval izstreliti opozorilni strel (kar se sicer ne šteje za uporabo strelnega orožja), vendar je orožje usmeril v vozilo napadalca in je vozilo tudi zadel. Zato je komisija direktorja pristojne policijske uprave ocenila, da je šlo za uporabo strelnega orožja, za katero pa policist ni imel podlage.

Zagotovljena psihološka pomoč

Uporaba strelnega orožja med opravljanjem službe je gotovo stresen dogodek, na katerega se je težko vnaprej pripraviti in ga mora policist pozneje v glavi ustrezno »predelati«. Zato imajo na policiji zagotovljen in tudi že utečen sistem strokovne psihološke pomoči in podpore, ki ju policistom zagotavljajo psihologi, zaposleni na policiji in ministrstvu za notranje zadeve. V ta namen so 1. decembra 2009 uvedli 24-urno interventno psihološko pomoč, leto pozneje pa je bila postavljena še mreža policijskih zaupnikov, ki zaposlenim pod strokovnim vodstvom psihologov zagotavljajo ustrezno podporo. Psihološko pomoč in podporo lahko dobijo tudi ožji družinski člani uslužbenca policije.

Vadijo s kratko- in dolgocevnim orožjem

Policisti morajo biti, kadar gre pri uporabi orožja zares, karseda dobro pripravljeni. Vaje v streljanju in usposabljanje v ravnanju s strelnim orožjem opravljajo vsi policisti na več načinov. Ravnanje z orožjem (brez streljanja) izvajajo med usposabljanjem praktičnega postopka s samoobrambo večkrat na leto, med izvajanjem situacijske vadbe izvajajo usposabljanje za uporabo strelnega orožja s šolskim (označevalnim) strelivom, kjer se urijo tudi za uporabo orožja pri zmanjšani vidljivosti, vaje v streljanju s pravim strelivom pa izvajajo na streliščih s kratkocevnim in dolgocevnim orožjem. Vaje na streliščih izvedejo vsi policisti vsaj v enem sklopu, medtem ko tisti, ki neposredno izvajajo policijska pooblastila, izvedejo dva sklopa vaj. Vsak sklop je sestavljen iz treh do petih vaj v streljanju.