Tiskane izdaje
Celje - Policist Matej Bobera, ki je pred 16 leti ustrelil Naserja Berisho, na včerajšnji obravnavi pred senatom Višjega sodišča v Celju zagotovo ni pričakoval, da se bo moral spet pogovarjati z izvedencem. Tokrat bo to klinični psiholog, čeprav so vsi trije izvedenci psihiatrične stroke povedali, da njegovo mnenje njihovih ne bo spremenilo. Obravnava je preložena za nedoločen čas.
Mateja Bobera se je, zamaskiran kot vedno, včerajšnje obravnave udeležil, potem ko ga dan prej zaradi službenih obveznosti v Litvi ni bilo. Višjim sodnikom je dejal, da vztraja pri vsem, kar je že povedal, na vprašanja ni želel še enkrat odgovarjati. V 16 letih, kolikor je minilo od streljanja na Cinkarniški poti, je večkrat povedal, da je usodnega večera streljal po tem, ko je Naser Berisha, nad katerim je bila razpisana tiralica, segel za predmetom, za katerega je bil Bobera prepričan, da je pištola. Berisha naj bi mu tudi rekel, da bo streljal, čeprav se je kasneje, ko je Berisha obležal, izkazalo, da je imel le mobitel.
Tožilstvo je Boberi verjelo in odstopilo od pregona, ker naj bi bil Bobera v dejanski zmoti. S tem se niso strinjali svojci Berishe, ki je umrl med prevozom v bolnišnico. Sprva so po subsidiarni obtožnici Boberi očitali umor, kasneje povzročitev posebno hude telesne poškodbe. Kljub vsem njihovim naporom, da bi mu dokazali krivdo, pravnomočna obsodba je še edina pot do morebitne odškodnine, jim do zdaj ni uspelo. Na zadnje je bil Bobera oproščen lani, višje sodišče zdaj obravnava pritožbo svojcev.
Izvedenci
V dolgem procesu so s svojimi mnenji sodelovali trije sodni izvedenci psihiatrične stroke. Prva se je z Bobero ukvarjala Zdenka Čebašek Travnik, ki je svoje mnenje med postopkom spremenila, na koncu pa ugotovila, da je bil Bobera v prvem delu streljanja bistveno zmanjšano prišteven, kasneje, ko sta padla usodna strela, pa neprišteven.
Čebašek Travnikova je tudi opozorila, da je bil Bobera takrat komaj 22-leten, precej neizkušen policist in okrcala takratno šolanje policistov, saj niso bili usposobljeni za streljanje v nočnem času. Gorazd V. Mrevlje je v mnenju zapisal, da je bil policist v stanju zožene zavesti, Peter Pregelj pa, da je bil ves čas v akutni stresni situaciji, zaradi česar ni bil sposoben razumevanja in obvladovanja svojih dejanj.
Vsi trije še vedno vztrajajo pri svojih mnenjih, Mrevlje je na zadnji obravnavi dodal le, da je bila sposobnost obvladovanja pri Boberi bistveno zmanjšana do te mere, da je bila bližje popolni izključenosti kot sposobnosti obvladovanja.
Pred štirinajstimi leti je Bobero pregledal tudi specialist klinične psihologije Zvone Purnat, ki je zapisal, da je policist agresivno zavrt. Pooblaščenec svojcev Gorazd Fišer je zato želel izvedeti, ali to morda ne pojasnjuje, zakaj je Bobera devetkrat ustrelil, vendar je Mrevlje pojasnil, da gre za osebnostno lastnost, ki ni patološka in jo ima veliko ljudi. Ti ljudje se po navadi prej prestrašijo, ne znajo reči ne in so na daljši rok jezni nase.
Izvedenci so povedali, da mnenje kliničnega psihologa njihovih mnenj ne bo spremenilo, vendar bi lahko dodatno pojasnilo okoliščine. To je bil očitno razlog, da je senat, ki mu je predsedoval sodnik Matjaž Aubreht, ugodil Fišerjevemu predlogu po novem izvedeniškem mnenju. Novi izvedenec klinične psihologije bo tako moral pregledati osebnostno strukturo Bobere in jo primerjati z mnenjem Purnata.
To bi lahko bila težava, saj je Purnat v pokoju, kot je povedala Čebašek Travnikova, naj bi pred odhodom vse dokumente uničil, poleg tega pa naj bi Purnat mnenje pripravil po metodi, ki jo že deset let več ne uporabljajo, ker ni primerna.
Sojenje je preloženo za nedoločen čas. Boberin odvetnik Daniel Planinšec je prepričan, da gre pri novih dokazih samo za zavlačevanje, da pa bo policist znova oproščen, vendar še pol leta kasneje. Napoveduje že tožbo zaradi sojenja v nerazumnem roku.
