Tiskane izdaje
Ljubljana – Šele po delnem sklepu okrajnega sodišča je lahko ljubljanska družina do svojega stanovanja v prvem nadstropju večstanovanjske stavbe lahko prišla po stopnicah. Dokler ji sodišče v postopku zaradi dovolitve nujne poti tega ni dovolilo, je do svojega stanovanja dve leti dostopala po lestvi čez balkonsko ograjo.
Spor, o katerem je sodišče že odločalo, se sicer vleče že nekaj časa. Sodišče je namreč ljubljanski družini pod grožnjo denarne kazni pred nekaj leti pravnomočno prepovedalo vznemirjati lastninsko pravico druge družine, (so)lastnikov dvajsetine stavbe, v sporu zaradi uporabe ločenega stranišča.
Ker je nepremičnina predmet enotnega pravnega varstva pred vznemirjanjem, je sodba tako poleg spornega stranišča zajela tudi stopnišče, ki je v sosednji, povezani stavbi in v naravi predstavlja prizidek, po katerem je prva družina vsa leta dostopala do svojega dobrih štirideset kvadratov velikega enosobnega stanovanja. Lestev, prislonjena ob blakonsko ograjo, je bila tako njihov edini dostop do balkona, kjer je vhod. Štiričlanski družini ni preostalo drugega kot, da sproži sodni spor zaradi dovolitve nujne poti.
In ljubljansko okrajno sodišče je z delnim sklepom (ukvarjalo se je samo z dostopom do stanovanja, o zahtevanem dostopu do kleti bo odločalo posebej) odločilo, da mora že omenjeni solastnik dvajsetine stavbe omogočiti nujno pot hoje »v dolžini 2,50 m, s površino 9m2 po dvorišču ter v dolžini 6,29 m in s površino 12,78 m2 po podestu in stopnišču«.
Ponovno odločanje
Družina, lastnica dvajsetine stavbe, ki je kot edina solastnica stavbe prepovedala uporabo stopnišča štiričlanski družini, je trdila, da ne ta družina ne njeni pravni predniki (prejšnji lastniki stanovanja) nimajo pravnega naslova za uporabo stopnišča, saj da to ni skupno. Hiša je, so poudarili toženi, nastala iz dveh enot na dveh parcelah in ima dva naslova.
Menili so, da si lahko predlagatelj uredi vhod tako, da si na dvoriščni strani stavbe uredi zunanje stopnišče do svojega balkona ali prebije zazidana vhodna vrata, a da tega ne želi storiti, saj ima stanovanje funkcionalno urejeno tako, da tam vrata ne morejo biti. Po njihovem mnenju je družina hotela s predlogom za dovolitev nujne poti obiti pravnomočno sodbo, s katero ji je sodišče pred leti naložilo opustitev vsakega poseganja v nepremičnino.
Vrata zazidana več kot 50 let
Stavba, katere del je tudi prizdiek – stopnišče, sicer še ni vpisana v kataster stavb, tako da etažna lastnina na nepremičnini še ni vpostavljena Drugi solastniki v sporu niso sodelovali.
Okrajno sodišče je o zadevi že odločilo pred dvema letoma, a je višje sodišče delni sklep razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje z napotkom, naj prvostopenjsko sodišče ugotovi, kdaj je bila vratna odprtina, ki je vodila neposredno v stanovanje z glavne ceste, zazidana in ali bi se z odzidavo zmanjšala funkcionalnost in vrednost družininega stanovanja, ter ali je mogoč dostop tudi z zgraditvijo stopnic z dvorišča.
Sodišče je tako v ponovnem odločanju ugotovilo, da predlagani dostopi z dvorišča niso izvedljivi, saj nobena vrata ne vodijo neposredno do družininega stanovanja. Ena vodijo v kletni prostor enega od solastnikov, za drugimi je prostor z vodovodnimi števci in urami, tretja vrata pa so vhod v stanovanje, ki je v lasti MOL. Tudi dodaten stranski vhod pripada drugemu stanovanju, ki je od družininega fizično ločeno.
Glede zazidane vratne odprtine je sodišče s pomočjo izvedenca gradbene oziroma geodetske stroke ugotovilo, da je bila ta zazidana pred več kot petdesetimi leti, še preden se je družina vselila, tako da se je pravzaprav do stanovanja dejansko ves čas vstopalo po spornih stopnicah.
Čeprav bi ponovno odprtje zazidane vratne odprtine bilo možno, bi se s tem po mnenju izvedenca zmanjšala funkcionalna raba stanovanja, ki že zdaj ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev po pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
Tako bi se namreč vstopalo neposredno v bivalno sobo, bivalne razmere bi se še dodatno poslabšale, še posebej zaradi toplotnih izgub in hrupa, zmanjšala bi se tudi optimalna izraba prostora, saj bi postal edini prostor, namenjen dnevnemu bivanju in nočnemu počitku, prehodna soba.
Odškodnina za uporabo stopnic
Tudi postavitev jeklenih stopnic na balkon z dvorišče strani se je izkazala za manj optimalno od uporabe že obstoječih stopnic, ki jih tako ali tako že uporabljajo drugi stanovalci, uporaba stopnišča za potrebe enosobnega stanovanja pa tega po ugotovitvah izvedenca ne bo nadpovprečno obremenila.
Štirinajstim solastnikom stavbe bo morala družina za uporabo stopnic glede na njihov solastniški delež plačati odškodnino za nujno pot do stanovanja; izvedenec gradbene stroke je izračunal, da ta skupaj znaša 481 evrov.
Čeprav odločitev sodišča o dodelitvi nujne poti še ni pravnomočna, je družini uspelo nujno pot zagotoviti tudi z začasno odredbo, tako da lahko po dveh letih do stanovanja dostopa po stopnicah.
