Po oprostilni sodbi v boj za odškodnino

Marija Studen in Miran Anžič tožita državo, potem ko tožilstvu ni uspelo dokazati, da sta se ukvarjala s prostitucijo.

Objavljeno
29. november 2015 18.51
Aleksander Brudar
Aleksander Brudar
Ljubljana – Več kot tri leta za tem, ko je ljubljansko višje ­sodišče Marijo Studen in njenega sina Mirana Anžiča oprostilo­ obtožb o organiziranju prostitucije in trgovanju z ljudmi v lokalu XO v Čirčah, sta se oba pred dnevi spet pojavila na sodišču.

A tokrat v vlogi tožnikov, saj od države zaradi 13-dnevnega ne­upravičenega pripora oziroma, kot so nam pojasnili na državnem pravobranilstvu, duševnih bolečin zaradi okrnitve svobode, zmanjšanja življenjske aktivnosti in strahu, kršitve osebnostnih pravic ter posega v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti terjata 517.827 evrov.

Na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča je sicer potekal le narok, v katerem vsak od njiju od države zahteva 46.383 evrov za nepremoženjsko škodo. Za preostalih 425.061 evrov bo morala tretjetožeča stranka, podjetje Marije Studen V GOZDU, gostinstvo, trgovina, storitve in proizvodnja, d. o. o., dokazovati škodo in upravičenost do omenjene odškodnine na gospodarskem oddelku. Na državnem pravobranilstvu so nam pojasnili, da gre v tem primeru za povrnitev premoženjske škode (izguba dobička) in nepremoženjske škode zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena.

Lokal nenapovedano obiskali policisti

Anžič se je na naroku takratnega 9. decembra 2006 zelo dobro spominjal. Povedal je, da je zvečer doma v stanovanju nad omenjenim lokalom okreval po operaciji in da je na vrata, v spremstvu policije, pozvonila njegova mama, ki mu je sporočila, naj pride v lokal. »Nisem vedel, za kaj sploh gre,« je pojasnil Anžič in dodal, da so mu policisti v lokalu dali v roke »en list«, na katerem so bili nanizani očitki na njegov račun. »Nisem mogel verjeti. Mislil sem, da je to šala,« je ­nadaljeval.

Njegova mama se je spomnila, da je od 15 do 20 policistov pregledalo lokal in da so ločili njo, sina in dekleta, ki so takrat tam delala. Nato so jo odpeljali v pridržanje v Škofjo Loko, kjer so, kot je povedala, zanjo zelo lepo skrbeli oziroma so bili zelo prijazni. V policijskem pridržanju se je znašel tudi Anžič. Na sodišču je povedal, da je s še dvema pridržanima prvo noč bival v majhni sobi, v kateri so bile štiri postelje. Sopridržana, kot je povedal, sta bila odvisnika. Eden izmed njiju je imel ponoči nekakšno krizo. Ker sta fanta delala težave, je moral biti vso noč buden. Naslednji dan so ga premestili v pripor na Povšetovo v Ljubljano, kjer je bilo v sobi še več ljudi. Dejal je, da ga je bivanje v priporu zelo pretreslo in da še danes zaradi tega ne more spati.

Strah pred uniformiranimi osebami

Oba sta poudarila, da se jima je življenje po prihodu iz pripora zelo spremenilo. Marija Studen je povedala, da odnos z možem ni bil več tak, kot je bil pred omenjenim dogodkom, doletele so jo tudi resne zdravstvene težave, saj je zbolela za rakom na prebavilih, doživljala je tudi strah pred uniformiranimi osebami. Proti njej so se obrnili tudi sosedje, zaradi česar si niti 1. novembra ni upala na pokopališče. Povedala je, da je dogodek vplival tudi na njene vnuke, saj od vrstnikov v šoli poslušajo: »A mama je ženske prodajala? A tako mamo imate?«

Miran Anžič, sicer nekdanji policist, se je razšel s tedanjo partnerico, zaradi obtožb mu je začel pešati tudi posel. Da je lahko sprva plačeval vse plače in davke, je moral vzeti kredit, nato so mu s posojili priskočili na pomoč tudi prijatelji, a to ni moglo trajati v nedogled. Zaradi vsega naj bi mu posel tako propadel.

»V enem tednu nismo prodali pet pirov,« je potarnal. »Okolica me je obravnavala kot grdega kriminalca,« je dejal in dodal, da ima še danes »zoprn občutek« pred policisti. Na sodišču smo lahko slišali, da Miran Anžič trpi za posttravmatskim stresnim sindromom. »Sem pod stresom. Bojim se zaradi hiše, z otroki se ne morem dobiti, saj ne živimo več skupaj,« je pojasnil tožnik in na vprašanje pravobranilstva, kdaj je šel prvič k psihiatru zaradi teh težav, odgovoril, da pred enim mesecem oziroma po začetku tega postopka.