Tiskane izdaje
Črnomelj – Rozalija Gršič je kot priča med včerajšnjim nadaljevanjem sojenja na Okrajnem sodišču v Črnomlju obremenila pogrebnika in svojega nekdanjega moža Boštjana Maleriča, ki mu obtožni predlog očita skrivanje in oskrunitev posmrtnih ostankov ter neupravičen prekop grobov.
Najprej je bil kot priča zaslišan vodja pogrebne dejavnosti na Žalah Domen Kokalj, ki je sodišču pojasnil, kako v njihovem javnem podjetju poteka postopek prevzema, upepelitve in izročitev posmrtnih ostankov pokojnikov. Povedal je, da vse od leta 1978 niso zasledili nobenega primera zlorabe, in da delo opravljajo vestno in odgovorno. »Ko pogrebniki prinesejo žaro v mrliško vežico, odprejo okrasno žaro, da svojci vidijo, kaj je notri. To se dogaja, odkar se je začelo medijsko izpostavljati gospoda, zaradi katerega smo danes tukaj,« je povedal.
Na vprašanje sodnika, ali bi pogrebnik, ki je nosil in spustil žaro v grob, lahko ugotovil, da je prazna, je Kokalj odgovoril, da bi pogrebnik to moral ugotoviti po teži, medtem ko za svojce to ne velja. Iz prakse je povedal, da so bili primeri, ko so si svojci kradli žare, medtem ko podobnega primera, ki naj bi se zgodil v Črnomlju, še ni zasledil.
Niso je jemali resno
Gršičeva je med zaslišanjem pogrešala svojega nekdanjega moža, ki ga v dvorani ni bilo, čeprav ga je videla, kako »se je z mrliškim avtom kot sopotnik pripeljal mimo sodišča«. Od Maleriča se je odselila decembra leta 2012, bila pri njem še zaposlena do novembra leta 2013. Zadnji njen primer je bil pokop na Sinjem Vrhu. O tem je povedala, da je iz pisarne na Žalah Maleriča poklicala, naj svojcem pove, da pogreb ob 16. uri na Sinjem Vrhu pri Vinici ne bo mogoč, ter da naj pogrebno slovesnost prestavijo na petek naslednji dan, saj je bilo treba ob 15. uri prevzeti še enega pokojnika iz Adlešičev. »P............., kaj te briga, jaz bom že zrihtal,« se je po besedah Gršičeve na njen dobronameren predlog s kletvico odzval Malerič. Obe žari je pripeljala ob 17. uri, kar je eno uro pozneje od pogreba enega od pokojnih, medtem ko s posmrtnimi ostanki Adlešičana ni bilo nič spornega.
Ko je Gršičeva štiri dni po pogrebu čistila mrliško vežico v Vojni vasi pri Črnomlju, je v prostoru za čistila naletele na žaro s pokojnim. Gršičeva je povedala, da je nemudoma obvestila Krajevno skupnost Črnomelj, črnomaljsko komunalo in policijo. Iz pietete do umrlega je Maleriču ta dogodek ves čas očitala. Ker je nihče od pred tem poklicanih in pristojnih služb ni jemal resno, je v decembru »čisto znorela«. Iz Javnega podjetja Žale je pridobila celotno dokumentacijo in odšla na policijo.
Povsem v nasprotju z vsemi civilizacijskimi normami je zgodba na las podobna scenariju iz filma Maratonci tečejo zadnji krog tudi v primeru ene od pokojnih, ki so jo svojci pokopali na pokopališču v Vojni vasi. Ob ekshumaciji so ugotovili, da je okrasna žara izginila. Gršičeva je o tem povedala, da je žaro s pokojnico sama pripeljala z Žal. Po njenih besedah je okrasno žaro s posmrtnimi ostanki pokojnice v grob položil Malerič, nato pa sta skupaj z njenim tedanjim pogrebnim kolegom Davorjem Malenškom zaprla grob, nanj stresla samokolnico peska in ga poravnala. Po končani razpravi smo novinarji želeli pridobiti izjavo Maleričevega zagovornika Igorja Smoleja, ki pa jo je odklonil s komentarjem: »Dajte ga srat, saj vidite, da so vsi eni Topalovići.«
