Tiskane izdaje
Ljubljana – V slovenskih zaporih je bilo v začetku julija zaprtih 1413 ljudi (vse kategorije zaprtih oseb), od tega 1127 zapornikov. Med njimi so tudi obsojeni iz razvpitih sodnih primerov Čista lopata in Merkur, na prestajanju kazni je tudi nekdanja veleposlanica v Sarajevu Nataša Vodušek. A tudi zanje je režim prestajanja kazni enak kot za druge.
Za vse, ki bodo domačo kuhinjo za nekaj časa zamenjali za zaporniško, so na spletni strani Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) pripravili priročnik za obsojene osebe ob nastopu zaporne kazni, sicer pa obsojene z njihovimi pravicami in dolžnostmi seznanijo ob sprejemu v zavod, ko jim predstavijo tudi hišni red, omejitve pravic in načine njihovega uveljavljanja.
Obsojenec tako sme zadržati na primer obleko, obutev, sredstva za vzdrževanje osebne higiene, pisalni pribor, fotografije, ortopedske in medicinske pripomočke, medtem ko se preostali predmeti shranijo. Med njimi tudi denar v ustrezno zavarovano depozitno blagajno zavoda.
Zapornik ima lahko v žepu največ sto evrov
Kot pojasnjujejo na UIKS, ima lahko obsojenec v skladu z osebnim načrtom prestajanja kazni in hišnim redom pri sebi največ 100 evrov (za nakup cigaret, časopisov, kave v zavodski trgovini, …), znesek, ki presega dovoljeno višino, pa se hrani v depozitni blagajni zavoda, iz katere lahko na podlagi prošnje dviguje dovoljeno vsoto.
Denar mu lahko pošiljajo tudi svojci, druge denarne prilive, na primer pokojnino, pa prejema na svoj že obstoječi osebni račun ali pa jih za čas prestajanja kazni zapora preusmeri na depozitno blagajno zavoda in od tam dviguje dovoljeno vsoto.
V času prestajanja zaporne kazni je vsak obsojenec vključen v osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje, zdravstvene storitve v okviru javne zdravstvene mreže pa v zavodu izvajajo regionalni zdravstveni domovi. V zapore prihajajo splošni zdravnik, psihiater, specialist centra za odvisnost od prepovedanih drog, zobozdravnik in za obsojenke tudi ginekolog.
Čeprav delo med prestajanjem kazni ni obvezno, vanj, poudarjajo na UIKS, usmerjajo vse obsojene, saj prinaša tudi določene ugodnosti. Tisti, ki delajo, sicer niso pokojninsko zavarovani, so pa zavarovani za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu, pri poklicnem izobraževanju ali pri opravljanju dovoljenih dejavnosti.
Za delo so tudi plačani, pri čemer je plačilo odvisno od zahtevnosti dela do stalnosti in prizadevnosti na delovnem mestu. Plačilo je sestavljeno iz osnove, ocene delovne uspešnosti in dodatkov in je v veliki meri odvisno tudi od rezultatov dela. »Plačilo je v lanskem letu znašalo od 22 do 247 evrov mesečno. Obsojenec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do letnega dopusta, ki ga lahko odvisno od kriterijev koristi v zavodu ali izven zavoda,« pojasnjujejo na UIKS. Pri tem dodajajo, da mora obsojenec 20 odstotkov plačila za delo, ki ga prejme, hraniti kot obvezni depozit. »Prihranjeni denar lahko uporabi po odpustu za osnovne življenjske potrebe, po drugi strani pa je varčevanje tudi del procesa učenja smotrnejšega trošenja.«
Obsojenec ima ob odpustu pravico do brezplačne vozovnice do svojega prejšnjega bivališča ali do kraja v državi, ki si ga izbere za novo stalno prebivališče, če je tujec, pa do mejnega prehoda. V letu 2012 je bila »za 18 odstotkov odpuščenih obsojencev urejena enkratna denarna pomoč v zavodih za prestajanje kazni zapora, po nadaljnjo pomoč na centre za socialno delo pa je bilo napotenih več kot polovica odpuščenih obsojencev«.
Obsojenci se lahko šest mesecev pred odpustom iz zavoda za prestajanje kazni zapora prijavijo tudi v evidenco brezposelnih oseb zavoda za zaposlovanje, ki jih vključi v programe aktivnega iskanja zaposlitve. V tem času se lahko tudi zaposlijo in sklenejo delovno razmerje. »Lani je bilo v to evidenco prijavljenih 17 odstotkov obsojencev, štirje pa so se zaposlili že pred odpustom,« dodajajo na UIKS.
Sicer pa zavarovancu, ki ima pravico do denarnega nadomestila, v času pripora ali prestajanja zaporne kazni ali vzgojnega varstvenega ali varnostnega ukrepa v trajanju do šestih mesecev ta pravica miruje, »po prenehanju navedenih okoliščin pa lahko to nadomestilo izkoristi do njegovega izteka,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Če pripor ali zapor traja več kot šest mesecev, zavod za zaposlovanje osebo preneha voditi v evidenci brezposelnih, preneha ji pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, prekine se tudi obvezno zavarovanje za samostojne podjetnike, kmete in družbenike oziroma obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti za samozaposlene ali poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ali zavodu; to obdobje se jim tudi ne šteje v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila.
Kdaj obsojenec ostane
Brez službe pa bo ostala nekdanja veleposlanica v Sarajevu Nataša Vodušek, ki je po vrnitvi iz Sarajeva opravljala diplomatske naloge v sektorju za vzhodno Evropo. Pravnomočno je bila obsojena na leto dni zapora zaradi povzročitve prometne nesreče. Na ministrstvu za zunanje zadeve so po prejemu dopisa sodišča o obsodbi Voduškove začeli postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sporočil minister Karl Erjavec. Dejstvo, da nekdo zaradi obsodbe na več kot šest mesecev zapora ta čas ne more opravljati dela oziroma je odsoten z dela, je namreč zakonsko predviden razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sicer pa, kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ima področje socialnega varstva v zvezi z obravnavo zapornikov nalogo, da jim centri za socialno delo po potrebi zagotovijo svetovalca v času prestajanja kazni, tri mesece pred odpustom pa izdelajo individualni načrt in ga spremljajo tudi po prestani kazni (če za to dobijo njegovo soglasje). Po prestani kazni mu nudijo potrebne storitve in po potrebi tudi denarno socialno pomoč, pri čemer zakon o socialnovarstvenih prejemkih določa, da obsojenec na prestajanju zaporne kazni ni upravičen do denarne socialne pomoči, še dodajajo na ministrstvu.
