Po uboju svojega prijatelja sta še naprej popivala

Ptuj – »Ne morem priznati krivde. Povedal sem resnico, da mi je postalo slabo in da sem zaspal,« se je včeraj na predobravnavnem naroku branil 56-letni nekdanji policist Franc Vajda. Niti njegov 42-letni pajdaš Andrej Bagari, s katerim je menda v začetku junija ubil 64-letnega Srečka Marina, ni hotel niti slišati o priznanju.

Da krivde nista priznala, ni bilo presenečenje, saj sta Ptujčana že pred preiskovalnim sodnikom krivdo za smrt pivskega prijatelja valila drug na drugega, a tožilstvo vztraja, da sta ga ubila s skupnimi močmi. »Tragičnega dne sta ga v prvem nadstropju hiše na Dravski ulici na Ptuju naklepoma ubila. Z rokami, brcami in železno grebljico sta mu prizadejala 36 udarnin in podplutb, med drugim zlomljeno čeljust in rebra,« je obtožnico za uboj predstavil okrožni državni tožilec Gregor Pograjc. Srečko Marin je obležal na tleh sredi sobe, a naj bi ga obtožena prek podesta zvlekla na stopnišče, da bi bilo videti, kakor da je padel po stopnicah. Toda okrog 13.30 je Marin za posledicami udarcev umrl.

Ker obtožena nista priznala krivde, sodnici Katji Kolarič ni preostalo drugega, kot da za konec oktobra razpiše začetek sojenja. To bo dolgo, saj sta oba zagovornika obtoženih predlagala, da naj se neposredno na sodišču zasliši vseh predlaganih 20 prič. »Prosim, da bi sodil senat,« je svojo željo izrazil odvetnik Vlado Toplak, ki v postopku brani pravice Franca Vajde. Njegovi prošnji po petčlanskem senatu, ki bo odločal o prihodnosti obeh obtoženih, se je pridružil tudi odvetnik Veljko Škovrlj, zagovornik Andreja Bagarija.

Na sodišču tudi o prištevnosti

Kot sta si bila odvetnika složna pri izbiri velikosti senata, sta z roko v roki složna tudi pri vprašanju prištevnosti njunih strank. »Moja stranka se že dalj časa zdravi zaradi psihe. Večkrat je bil hospitaliziran zaradi akutne psihotične motnje, tudi mamila je jemal. Postavlja se vprašanje o njegovi prištevnosti tragičnega dne, saj se zaradi depresije zdravi že od leta 2003, medtem ko so se od leta 2005 pojavile še psihotične blodnjave,« pravi Veljko Škovrlj, odvetnik Andreja Bagarija. Ta naj bi se, tako trdi njegov odvetnik, v zadnjih petnajstih letih najmanj petkrat zdravil zaradi različnih psihičnih težav, nazadnje je bil menda vsega mesec pred dogodkom v psihiatrični ustanovi. Poleg vsega obtoženi Andrej Bagari trdi, da je stanovanje Franca Vajde zapustil že veliko prej, kar naj bi dokazovali tudi posnetki varnostnih kamer, nameščenih na dveh bankah v središču najstarejšega slovenskega mesta.

Na (ne)prištevnost veliko stavi tudi zagovornik Franca Vajde. Poleg vsega je odvetnik Vlado Toplak sodišče naprosil: »Predlagam, da se postavi izvedenec, ki naj ugotovi, ali je lahko bila v krvi obtoženega kakšna substanca, ki bi vplivala na njegovo zaspanost in bi do odvzema krvi izpuhtela. Naj se ugotovi, ali kakšna takšna substanca sploh obstaja.« Nato je predlagal, naj strokovnjaki ugotovijo, kako je s sluhom njegove stranke, saj da tragičnega dne ni slišal, kaj se je dogajalo v njegovem stanovanju v njegovi neposredni bližini.

Ob pravočasni pomoči bi lahko preživel

Naj spomnimo na ugotovitve policistov, da sta tragične prve junijske nedelje dopoldne v stanovanje Franca Vajde prišla Srečko Marin in Andrej Bagari. Domnevno so skupaj popivali, nato pa so se sprli. »Najverjetneje so se že dopoldne prepirali. Osumljena sta žrtev dalj časa pretepala in mu prizadejala več hudih poškodb. Ugotovili smo, da je žrtev umrla popoldne, zato obstaja velika verjetnost, da bi žrtev preživela, če bi mu bila omogočena pravočasna pomoč,« je takrat pojasnjeval vodja mariborskih kriminalistov Robert Munda.

Toda namesto da bi poklicala reševalce in prijatelju rešila življenje, sta Vajda in Bagari še naprej popivala. Zatem sta Srečka odvlekla na stopnice. Andrej Bagari je pobegnil, Franc Vajda pa je kot nekdanji policist brez kančka sramu poklical nekdanje kolege in jim natvezil zgodbo o padcu žrtve po stopnicah.