Tiskane izdaje
Maribor – Po tretji mariborski vstaji zoper Franca Kanglerja tožilstvo na zatožno klop ni spravilo zgolj nekaj protestnikov, na njej se je zdaj znašel še policist. Marku Černelu, ki je tistega večera skrbel za varnost, je naprtilo kopico domnevnih kaznivih dejanj, tudi krivo izpovedbo.
Kar 119 ljudi so policisti aretirali 3. decembra 2012, ko se je središče Maribora pogreznilo v vsesplošni kaos. Med pridržanimi sta se znašla tudi kantavtor Jernej Mažgon - Jerry in prostovoljec v gorski reševalni službi Gregor Bratina. Prostost jima je odvzel policist Černel, ki je kot pripadnik posebne policijske enote varoval neprijavljen protestni shod, češ da sta na varuhe reda in miru metala granitne kocke in steklenice.
A med sodno preiskavo so se njegove trditve povsem zamajale, domnevna osumljenca sta z videoposnetkom dokazala nasprotno, in sicer da sta se pred podivjano množico branila tudi sama. Sodišče je pregon zoper Bratino in Mažgona ustavilo, kar pomeni, da sta se oba neupravičeno znašla v pridržanju, Mažgon pa je, preden je dokazal svoj prav, celo 22 dni preživel v priporu.
Kriva izpovedba je najhujši očitek v obtožnici zoper Černela, ki je menda tri dni po protestu vztrajal, kako je Bratino in Mažgona videl metati kocke, a zaradi slabše vidljivosti ni mogel zatrditi, ali sta koga tudi zadela. A komaj en mesec kasneje je izjavo spremenil in dejal, da sta nevarne predmete metala neposredno v njegov ščit.
Poleg krive izpovedbe mu je specializirano državno tožilstvo naprtilo še pet kaznivih dejanj: dvakrat nevestno delo v službi, dvakrat ponarejanje uradnih listin in poškodovanje tuje stvari. Bratini je namreč ob aretaciji z nogo pohodil fotoaparat in ga uničil.
Bratina in Mažgon sta policistu njegovo domnevno ravnanje odpustila, ta pa se na predobravnavnem naroku ni pokesal. Tožilka Mojca Gruden v zameno za priznanje krivde ni ponudila ničesar, saj je bilo že iz ugovora zoper obtožbo jasno, da ne bo priznal. »Priznate kazniva dejanja?« ga je vprašala sodnica Barbara Nerat. »Ne,« je bil kratek policist, ki mu je pred sodiščem moralno podporo izrekla večja skupina policistov, oblečenih v civilna oblačila.
Proces se bo začel konec maja in na njem bo poskušal odvetnik Janez Koščak strankino nedolžnost dokazati tudi s poročilom komisije glede uporabe prisilnih sredstev in kronološkim poročilom operativnega štaba mariborske policijske uprave. »Na demonstracijah ni bil iz radovednosti ali kakšnega drugega razloga,« je poudaril Koščak.
Zoper Černela je tožilstvo vložilo obtožbo le kakšen teden po tem, ko je konec lanskega decembra prejel odlikovanje policije. Medaljo si je pripadnik specializirane enote za nadzor državne meje prislužil zaradi sledenja podivjanega voznika, za katerega so sumili, da vozi ukraden avto. Černel ga je novembra lani s kolegom Andrejem Čukom izsledil in prijel, to pa je bilo vse prej kot preprosto, saj je voznik bežal, ogrožal vse naokrog, povzročil dve prometni nesreči in se za nameček še zaletel v avto in stanovanjsko hišo.
Bratina in Mažgon nista edina mirna protestnika, ki ste se nedolžna znašla v policijskem krempljih. Od skupaj 28 kazensko ovadenih je kar 18 protesnikov v postopku sodišče oprostilo oziroma sojenja sploh ni bilo. Zadnji s tega seznama je Rene Žnidarič, proti kateremu je tožilec Darko Simonič obtožnico umaknil v ponedeljek.
