Podatki programa za zaščito prič tajni

Nismo dobili odgovora niti na vprašanje, koliko ljudi je bilo doslej vključenih v program za zaščito prič.

Objavljeno
06. april 2015 18.47
*tlo* Sodišče
Mihael Korsika, kronika
Mihael Korsika, kronika

Ljubljana – Na slovenski policiji so izredno skopi glede informacij, povezanih z zaščito prič tako v kazenskem postopku kot pozneje po sojenju, saj morajo zaščititi operativne in druge podatke. Zato so vse informacije v zvezi s programom za zaščito prič tajne. »Poleg varovanja tajnih podatkov gre za to, da varujemo taktiko in metodiko našega delovanja.

Razkritje takšnih informacij bi lahko škodilo učinkoviti izvedbi varovanja ogroženih prič,« je za Delo pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi na generalni policijski upravi za področje kriminalitete Drago Menegalija. Tako nismo dobili odgovora niti na vprašanje, koliko ljudi je bilo doslej vključenih v program za zaščito prič in drugih statističnih podatkov.

Z zaščito prič se na policiji ukvarja uprava kriminalistične policije oziroma natančneje oddelek za zaščito prič v sektorju za posebne naloge. Osnova za delovanje programa sta zakon o kazenskem postopku in zakon o zaščiti prič. Iz slednjega izhaja, da imajo zaščitene priče, kljub geografski majhnosti Slovenije, praktično enake možnosti zaščite kot drugje po svetu.

Med drugim lahko zaščiteno pričo preselijo, ji priredijo dokumente, ji za potrebe sodnega postopka prikrijejo identiteto. V najbolj občutljivih primerih pridejo v poštev tudi sprememba identitete, mednarodna izmenjava ter ekonomska in socialna podpora.

Odločitev za vključitev posameznika v program zaščite prič in za odreditev zaščitnih ukrepov je v pristojnosti komisije za zaščito ogroženih oseb, kateri člani so anonimni, medtem ko ukrepe izvaja enota za zaščito prič, ki je sistemsko umeščena v upravo kriminalistične policije na generalni policijski upravi. Predlog za vključitev v program zaščite na pobudo državnega tožilca komisiji pa poda generalni državni tožilec oziroma tožilka.

Na policiji sicer ocenjujejo, da normativna ureditev v Sloveniji omogoča izvedbo potrebnih ukrepov za učinkovito varovanje ogroženih prič, ki jim zagotavljajo varnost. »To je pogoj, da lahko priče neobremenjeno izpovedo tisto, kar o kaznivem dejanju vedo, to pa je ključno za uspešno izvedbo kazenskega postopka,« je pojasnil Menegalija. Postopek varovanja priče pa se lahko glede na vse okoliščine konkretnega primera po njegovih besedah izvaja tudi dalj časa.