Podoben primer tožilstva ni zanimal

Sodišče bo preverilo, ali je primer Milana Šorga, ki je v svojem samskem domu z 200 posteljami prijavil 1876 tujcev, enak zadevi z Obale.

Objavljeno
06. januar 2016 18.09
Robert Galun
Robert Galun

Maribor – Obramba Milana Šorga še naprej na vse pretege poskuša dokazati, da je 66-letni možakar v priporu povsem po nepotrebnem ter da je očitek, da je tujcem s prijavo začasnega bivališča pomagal do raznih ugodnosti, neutemeljen. V podobnem primeru, na Obali, policija namreč ni ukrepala.

Zagovornika Andreja Kaca, ki sicer zastopa Šorgovo obdolženo podjetje M efect, je bilo razumeti, da so ljubljanski policisti odstopili od pregona zoper osebo z Obale, katere imena na pozna. Njen odvetnik mu ga ni hotel povedati, ker se ta oseba ne želi videti v časopisu, je dejal Kac in okrajno sodnico Tanjo Husar prepričal, da bo pridobila vse dokumente v zvezi z »obalno« zadevo. Predvsem bi rada izvedela, ali je tožilstvo, ki te osebe ne preganja, res ugotovilo, da gre za istovrstno kaznivo dejanje.

Šorgo se je pod lupo tožilstva znašel, ker je v svojem samskem domu v Štrekljevi ulici v Mariboru, ki ima 200 postelj, prijavil kar 1876 tujcev, ti pa so tako lažje prišli do ugodnosti, kot so denarna pomoč, pravica do zdravstvenih storitev, otroški dodatek in znižano plačilo vrtca. Toda odvetnika Kac in Žiga Stamenkovič vztrajata, da to ne drži, ampak so bili tujci povečini zaposleni pri slovenskih delodajalcih, vendar so delali in bivali v tujini. To so potrdili tudi na sodišču zaslišani tujci.

Da Šorgo po nepotrebnem sedi na zatožni klopi, je poskušal Kac dokazati še s primerom, ki se je na tukajšnjem okrožnem sodišču končal z oprostilno sodbo, sicer še nepravnomočno. Nekdanji policist Stanko Kurnik in njegova zunajzakonska partnerica Edita Golob sta bila obtožena, da sta s preprodajo podjetij zlasti državljanom Kosova in Makedonije omogočila bivanje v Sloveniji. S tem ko so postali lastniki podjetja, so dobili delovni vizum, saj so lahko rekli, da bodo delali v družbi, kjer so večinski lastniki, in posledično tudi dovoljenje za začasno bivanje.

Odvetnik Kac je sodnici predlagal, naj pridobi tudi ta sodni spis, vendar ga je Husarjeva zavrnila s pojasnilom, da obramba ni v zadostni meri dokazala, ali gre za identično dejansko stanje. Tožilka Romana Kac je sicer temu še pred sodničino odločitvijo nasprotovala z besedami, da sta bila Kurnik in Golobova obtožena kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države, kar je bil razlog, da je bilo za obravnavo primera pristojno okrožno sodišče. Poleg tega je bil način delovanja povsem drugačen: »Ne vem več, kam to vodi. Menim, da gredo vsi predlogi v smer zavlačevanja kazenskega postopka.« Kacu je namignila, naj si prebere obvestilo na spletni strani ljubljanskega samskega doma, kjer piše, da v njem ne more biti prijavljen nihče, ki tam ne biva.

A Kac se seveda ni dal. Tožilki je sicer prikimal, da je bilo v podobnih primerih nekaj obsodilnih sodb, a je v isti sapi pripomnil, da so obtoženi v preostalih zadevah v zameno za izpustitev iz pripora dejanja priznali oziroma so se pogodili. Mnenja je, da tožilstvo z vztrajanjem pri priporu vrši nedovoljen pritisk na obdolženega, čeprav ponovitvene nevarnosti ni, saj njegovo podjetje posluje naprej v nemotenem obsegu.

Poudaril je še, da se je ta zadeva začela s poslanskim vprašanjem. Zvonko Černač iz SDS je namreč aprila predlani zahteval podatke o naslovih, na katerih je stalno in začasno prijavljeno največje število posameznikov. Med njimi se je zelo visoko znašel Šorgov samski dom.