Tiskane izdaje
Brežice – Marjan Podgrajšek je bil obsojen na 40 mesecev zapora, saj je v postopkih vlaganj prijav za odmero davka na motorna vozila (DMV) in v postopkih urejanja homologacije petdesetkrat ponaredil najrazličnejše listine, od prijav za odmero DMV in vloge v postopkih homologacije do kupoprodajne pogodbe, naročila, računov, pooblastila.
Cvetličar Martin Kovač je štiri mesece po odprtju cvetličarne po navodilu Martina Vilčnika dejavnost podjetja razširil še na trgovino z avtomobili. Po tem je Vilčniku izročil dokumentacijo in podpisal prazne liste z logotipom podjetja in prazne obrazce blagajniških prejemkov.
Svojo osebno izkaznico je izročil Vilčniku, da jo je fotokopiral. Vilčnik pa naj bi potem vse te papirje predal Aleksandru Asiču, ki sodišču že nekaj časa ni dosegljiv, proti njemu pa teče več postopkov. Kot glavni trgovec z avtomobili se je nato pojavil Marjan Podgrajšek. Ta je izjavam o pridobitvi prevoznega sredstva iz držav EU, prijavam DMV in v postopku pridobivanja homologacije kot pooblaščenec oziroma vložnik priložil dokumentacijo in račune na listih z logotipom podjetja, ki jih je bianco podpisal Kovač.
Podgrajšek, obtožen še za štiri dejanja, trdi, da ni kriv
Podgrajšek, ki ima za seboj pestro paleto kaznivih dejanj, trenutno pa proti njemu tečejo še štirje postopki, očitanih kaznivih dejanj ne priznava. Trdi, da je določena vozila po naročilu Marjana Studenčnika prevzel, odpeljal v Ljubljano, plačal DMV in uredil stvari na davčni.
Sam pravi, da ni nobenih zneskov na papirjih popravljal ali spreminjal navzdol, ampak da je od Studenčnika zgolj prevzel papirje, ki so bili že izpolnjeni, vsi pa so se glasili na ime Martina Kovača, ki ga sam osebno ne pozna in ga tudi ne zanima. Izgovarjanje na Studenčnika se je pokazalo kot zelo priročno, saj je ta že umrl.
Iz intenzivne komunikacije med obdolženim Podgrajškom in Asičem v tistem obdobju, kazniva dejanja so bila storjena pred petimi oziroma šestimi leti, je razvidno, da je Asič Kovačevo dokumentacijo predal prav Podgrajšku.
Tudi pregled dokumentacije na davčni upravi in v družbah, kjer se urejajo papirji ob uvozu avtomobila iz tujine, je razvidno, da so bile vse vloge izpolnjene na ime Martin Kovač, čeprav se on nikoli ni ukvarjal z uvozom vozil ali prodajo doma, ni urejal dokumentacije za homologacijo ali za plačilo DMV in nikoli ni izpolnil ali podpisal pogodb, pooblastil ali kupoprodajne pogodbe.
Pooblaščenec, oziroma tisti, ki je dal vlogo, je bil vselej Podgrajšek, ali pa so bili Kovačevi podpisi ponarejeni, kar je ugotovil tudi izvedenec grafološke stroke. Vsi dokumenti so bili namreč podpisani z enako pisavo in čeprav je Podgrajšek poskušal krivdo zvaliti na Studenčnika, so bili podpisi na obrazcih tudi po tem, ko je ta že umrl, enaki kot prej, kar pomeni, da jih ni podpisoval Studenčnik.
Tožilka Andreja Haler je sicer dopustila možnost, da sta Studenčnik in Podgrajšek kdaj sodelovala pri kakšnih poslih, a je imel vodilno vlogo Podgrajšek, kar je razvidno tudi iz dokumentacije iz tujine, saj so imeli tako prodajalci kot kupci obdolženčeve kontaktne podatke.
Posebej zavržno –
Pri tem je opozorila še na odprte postopke proti njemu, ki kažejo, da ni šlo za osamljene primere slamnatega podjetnika, bil je že kaznovan za istovrstna kazniva dejanja, še posebej zavržno pa je, da se je skliceval na mrtvega človeka.
Zagovornik obdolženega Igor Zorčič pa meni, da je za ustanovitev podjetja in nadaljnje poslovanje Cvetličarne, ki je v tej zgodbi sicer »missing trader,« očitno odgovoren Aleksander Asič, ki naj bi po njegovem sodeloval s Studenčnikom. Obramba zatrjuje, da so osebe v Nemčiji same kupile vozila, jih plačale, podjetje Martina Kovača pa so uporabile, da so prišle do nižje cene, brez davka na dodano vrednost.
Po njegovem mnenju ni šlo za to, da bi Cvetličarna ali osebe, ki so stale za njo, predvsem tu misli na Kovača, Asiča in Vilčnika, pridobile korist iz naslova DDV, ampak so si korist pridobili kupci vozil. Po njegovem mnenju tudi vloga Kovača ni tako zanemarljiva, saj naj bi sam povedal, zakaj je razširil dejavnost cvetličarne na prodajo vozil, ker naj bi mu bila obljubljena nagrada, ki je potem ni bilo.
»Kovač je vedel, v kaj se spušča, novo dejavnost je registriral, da bi s to firmo poslovali drugi , strinjal se je, da v zvezi s poslovanjem nastopajo druge osebe,« je dejal Zorčič, prepričan, da je šlo za eno kaznivo dejanje v nadaljevanju in ne za več kaznivih dejanj, prav tako tudi ni šlo za oškodovanje države.
Sodnica Danijela Knez Molan je Podgrajšku prisodila tri leta in štiri mesece zapora, sodba pa še ni pravnomočna.
