Poleti je bilo nesreč manj, mrtvih pa precej več

Ljubljana – Sodeč po tisti najbolj črni statistiki, številu mrtvih v prometnih nesrečah, je bilo to poletje na slovenskih cestah eno najbolj tragičnih. V prometnih nesrečah je julija in avgusta umrlo 40 ljudi, kar je natanko dvakrat toliko kot v istem obdobju lani. Številka še toliko bolj izstopa, ker je bilo sicer število nesreč precej manjše.

Če bi sodili le po številu prometnih nesreč, bi to poletje lahko namreč označili kot eno bolj varnih in celo najbolj varno v zadnjih petih letih. Na naših cestah se je julija in avgusta namreč zgodilo 2567 prometnih nesreč. Za primerjavo: lani in predlani poleti se je zgodilo več kot 3100 nesreč, v letih 2011 in 2012 pa več kot 4200. Tudi število poškodb je bilo v letošnjem juliju in avgustu najnižje v zadnjih petih letih, v prometnih nesrečah se je med letošnjim poletjem huje poškodovalo 147 ljudi, 1178 pa lažje. Lani je bilo namreč 22 več hudih poškodb in 152 lažjih, predlani pa 36 hudih in 396 lažjih.

Vsako leto se pred poletnimi počitnicami sicer vrstijo opozorila, da se med poletno turistično sezono prometna varnost navadno precej poslabša, saj se vožnja poleti v mnogočem razlikuje od vožnje v drugih obdobjih leta. »Večja gostota prometa in raznovrstnost prometnih udeležencev sta poglavitni značilnosti prometa v najbolj vročih mesecih. Slovenijo namreč prečkata dva pomembna transevproska cestna koridorja. Na cestah je veliko voznikov, gneča povzroča nejevoljo, svoje naredi še vročina. Vse to vpliva na manjšo varnost. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč z najhujšimi posledicami pa sta prehitra oziroma neprilagojena hitrost in vožnja pod vplivom alkohola,« tako pravijo na policiji o razlogih, zakaj je poleti na cestah bolj nevarno.

Prihodnjič bo treba biti pripravljen

A letošnje poletje, ki tako zelo izstopa po številu mrtvih, je vseeno težko pojasniti. Kot nam je povedal Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa, številke dokazujejo dejstvo, da se prometna varnost meri skozi različne vidike, dejstva in podatke. »V javnosti najbolj pogosto seveda govorimo le o smrtnih žrtvah, zato ker so najhujše in najlažje primerljive po državah oziroma obdobjih. A je potrebno upoštevati tudi druge vidike, na primer, da je vedno več imetnikov vozniških dovoljenj in različnih kategorij, vedno več registriranih vozil in več prepeljanih potniških kilometrov. Že samo ohranjanje istega nominalnega števila nesreč je dosežek, kaj šele zmanjševanje. Vseeno pa mislimo, da je letošnje leto v primerjavi z lanskim letom slabše predvsem zaradi nesreč kolesarjev in motoristov, predvsem v juliju, ki poleg marca izstopa iz povprečja. Enostavno jih je bilo veliko več na cesti in udeleženih v nesrečah, ob tem pa je pomembna okoliščina, da je bilo letos vreme dobro, lani pa ne,« je povedal Velov in dodal, da je vreme zelo negativno vplivalo tudi zaradi vročinskih valov, katerih vpliv je po njegovem dobro znan.

Povsod po Evropi se je po njegovih besedah tako poznala povezava vročinskih valov in nesreč. »Ob tem poudarjam, da ne želimo situacije zbanalizirati in iskati vzroke le v vremenu, ga je pa potrebno upoštevati. Izučilo nas je, da moramo v smislu preventive, napovedi nevarnosti in nadzora ob ponovnih tovrstnih okoliščinah biti bolj pripravljeni. Je bilo pa letos veliko povzročiteljev in hkrati žrtev med tujci. V smislu procesa usposabljanja in pridobivanja vozniškega dovoljenja, preventive, vzgoje in izobraževanja na njih ne moremo vplivati. V bodoče pa bo potrebno na tem segmentu izboljšati obveščanje in povečati nadzor prometa,« je povedal.

Manj policistov, bolj nevarne ceste

Na prometno varnost vpliva veliko dejavnikov, nekateri strokovnjaki pa že dalj časa opozarjajo, da zanemarjanje infrastrukture in pomanjkanje policijskega kadra ne more prinesti nič dobrega. Kot nam je pojasnila predstavnica policije Vesna Drole, so postaje prometne policije kadrovsko podhranjene, zato bi potrebovali od 100 do 150 dodatnih policistov.

Kako na varnost vpliva prisotnost prometne policije, so v začetku letošnjega leta ugotavljali v britanskem Independentu, kjer so zapisali, da je zmanjšanje števila policistov po mnenju strokovnjakov pripeljalo do občutnega povečanja smrtnih žrtev na britanskih cestah v letu 2014, predvsem na avtocestah. Po večletnem varčevanju v policiji se je število prometnih policistov zmanjšalo za 12 odstotkov, v prvi polovici lanskega leta pa se je število mrtvih in hudo poškodovanih v nesrečah po večletnem upadu povečalo za štiri odstotke. Strokovnjaki so nove rešitve in tehnologijo, ki naj bi pripomogla k zmanjševanju števila prometnih nesreč, predvsem videonadzor, sicer pozdravili, a ob tem poudarili, da nič ne more nadomestiti prometne policije, ki je najbolj učinkovit način, kako se lotiti pijanih in nevarnih voznikov. Tako kot pri nas tudi tam ugotavljajo, da že prisotnost policije, na primer na avtocestah, močno vpliva na vožnjo ljudi.