Tiskane izdaje
Ljubljana – Večino motornih vozil, ki jih je policija lani zasegla najhujšim prekrškarjem na območju glavnega mesta, je ljubljansko okrajno sodišče po postopku o prekršku vrnilo lastnikom, in sicer 328 od 540 vozil. Po vsej državi so policisti zasegli več kot tri tisoč vozil, kar je sicer precej manj kot leto prej.
Na okrajnem sodišču v Ljubljani so lani in predlanskim prejeli skupno 1055 obdolžilnih predlogov, v katerih je bil predlagan odvzem zaseženega motornega vozila, 631 vozil pa so po opravljenem postopku vrnili lastnikom. Kar nekaj, in sicer 160, so jih celo prodali.
Ko je zakonodajalec leta 2008 uvedel ukrep začasnega odvzema vozila, je imel sicer v mislih predvsem vprašanje, kako obvladati povratnike med prekrškarji na naših cestah. Pogosto je namreč trajalo celo več let, da so jih obravnavali, so pred časom pojasnjevali na policiji, učinkovitost sankcije za prekršek pa je tako zbledela. Da bi bila kazen učinkovita, jo je namreč treba izreči čim prej. In čeprav pri nekaterih skrajnih prekrškarjih niti to ne pomaga, saj so policisti omenjali tudi voznike, ki se jih ne dotakne prav nič in za nekaj stotakov kupujejo nove in nove avtomobile, ki jih policisti nato ponovno zasežejo, na policiji menijo, da je na splošno ta ukrep učinkovit.
Na tem področju je bilo sicer več sprememb zakonodaje, ki pa je po mnenju policije prinesla le zmedo. Tako je spremenjeni zakon, ki se je začel uporabljati 1. julija 2011, kot razlog za zaseg vozila med drugim določil vožnjo brez vozniškega dovoljenja. Znova je bil zakon spremenjen septembra 2012, ko so razlogi za zaseg motornega vozila postali milejši, s čimer se je število zaseženih vozil občutno zmanjšalo. Po pritisku strokovne javnosti in pod vplivom nekaterih hudih nesreč zaradi voznikov, za katere je policija jasno povedala, da bi jim lahko zasegli vozilo, je vlada v zakon vrnila prejšnje pogoje.
Infografika: Delo
Pogoje za zaseg preverjajo pri hujšem prekršku
Da policisti sploh začnejo razmišljati o zasegu vozila, morajo sicer voznika zalotiti pri hujšem prekršku, torej takem, za katerega sta predpisani globa in stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk, to so recimo nepravilno prehitevanje, prekoračitev dovoljene hitrosti za več kot 10 kilometrov na uro v naselju, izsiljevanje prednosti ter vožnja pod vplivom alkohola in drugih substanc.
Šele v tem primeru bo policist začel ugotavljati, ali so morda izpolnjeni pogoji za zaseg vozila. Če je bil voznik v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti, in sicer v območju za pešce oziroma območju umirjenega prometa za več kot 20 kilometrov na uro, v naselju za več kot 30 kilometrov na uro, zunaj naselja za več kot 40 kilometrov na uro, na avtocesti ali hitri cesti pa za več kot 50 kilometrov na uro, ali če je vozil pijan ali pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih zdravil oziroma snovi, ali pa je odklonil preverjanje psihofizičnega stanja, se bo začasno moral posloviti od avtomobila.
Policisti lahko avtomobil v nekaterih primerih zasežejo tudi, če ti pogoji niso izpolnjeni, in sicer kadar nekdo vozi brez vozniškega dovoljenja, prav tako, če kljub prepovedi nadaljuje vožnjo ali ponovi prekršek, zaradi katerega so mu vožnjo prepovedali.
O usodi avtomobila
O končni usodi zaseženega vozila nato odloči sodišče. Po opravljenem postopku vrne ali pa odvzame in nato uniči oziroma izroči ustreznemu organu ali pa proda. Natančno določenih pogojev za to ni, sodišče odloča od primera do primera. Če sodišče določi, da se bo vozilo prodalo, je za to pristojen davčni organ, denar pa je prihodek države. Pristojna komisija davčne uprave lahko sicer odredi, da gre vozilo, ki je brez vrednosti, v ekološko razgradnjo.
