Tiskane izdaje
Zaseg motornih vozil opredeljuje zakon o pravilih cestnega prometa, ki med drugim določa, da policist motorno vozilo vozniku zaseže, če ga zaloti pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev. Policist vozilo zaseže, če je bil prekrškar v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan zaradi prekoračitve dovoljene hitrosti. Pri tem mora hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa najmanj trikrat preseči za več kot 20 km/h, v naselju za več kot 30 km/h, na cesti zunaj naselja za več kot 40 km/h, na avtocesti cesti ali hitri cesti pa za več kot 50 km/h.
Policist vozilo prekrškarju tudi zaseže, če je bil v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola, vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi ali odklonitve odrejenega preverjanja psihofizičnega stanja.
Vozilo mu tudi odvzame, če ima storilec hujšega prekrška prepoved vožnje motornega vozila; če nima veljavnega vozniškega dovoljenja; če mu je vozniško dovoljenje začasno odvzeto ali je v postopku odvzema; če je kljub prepovedi vožnjo nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja.
Ko policist zaseže vozilo, se to z avtovleko pripelje v hrambo k pogodbeniku, pri čemer stroške prevoza in stroške hrambe plača policija. Na nekaterih policijskih upravah vozilo po zasegu predajo tudi sodnemu izvršitelju, pri čemer policija plača samo stroške prevoza vozila.
O zaseženih vozilih odloča sodišče, ki lahko vozilo vrne kršitelju, proda ali odredi uničenje.
Kot pojasnjujejo na generalni policijski upravi, so stroški zasega posameznega vozila odvisni od števila zaseženih vozil, cen pogodbenih avtovlek in cen hrambe vozil. Na letni ravni pa približen strošek zasegov znaša okoli 180.000 evrov.
