Tiskane izdaje
Ljubljana – Že dolgih dvanajst let je telekomunikacijska družba Detel Pet v sodnem boju z državo. A za zdaj kaže, da je sodišče tožniku vendarle dalo prav, da mu je država z nenadnim odvzemom licence za mobilno telefonijo GSM povzročila škodo. Ali se je ta do zdaj res povzpela že na pol milijarde evrov, pa bo ocenil izvedenec finančne stroke.
Dobrih 210 milijonov evrov vredna odškodninska tožba se je v dolgotrajnem sodnem procesu povišala že na približno pol milijarde evrov, saj tožnik od Republike Slovenije pričakuje še zakonske zamudne obresti.
Jedro telekomunikacijskega spora je poteza takratnega ministrstva za promet in zveze, ki je sredi 90. let podjetju Detel Pet odvzelo oziroma razveljavilo že podeljeno dovoljenje za mobilno telefonijo GSM. Podjetje Detel Pet, ki je v lasti celjske družbe Maksim, je maja 2001 proti državi vložilo tožbo, saj je prepričano, da so s tem namenoma ovirali konkurenco, njim pa povzročili ogromno poslovno škodo.
Sodni spis si kar podajajo
Po vloženi odškodninski tožbi je ljubljansko okrožno sodišče leta 2001 zahtevek v celoti zavrnilo, češ da ni bilo protipravnega dejanja države. Pooblaščencema tožene stranke je uspelo s pritožbo na višje sodišče. Tožeča stranka je v pritožbi vztrajala, da je vprašanje protipravnosti ravnanja vprašanje o nezakonitosti odvzema radijskih dovoljenj, ki je že pravnomočno rešeno v upravnem sporu, sodišče pa je na to odločitev vezano.
Višje sodišče je v pritožbenem postopku ugotovilo, da je sodišče prve stopnje, ko je presojalo protipravnost ravnanja tožene stranke, zmotno uporabilo materialno pravo. Ker je zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je drugostopenjsko sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču.
»V ponovljenem postopku naj se sodišče prve stopnje opredeli do vprašanja, ali je tožeči stranki nastala škoda, ki jo zahteva, ter ali je podana vzročna zveza med škodo in ravnanjem tožene stranke,« je sklenilo višje sodišče. A se nič od tega ni zgodilo, saj je sodnica Mateja Dobovšek zadevo zaradi zastaranja zavrnila. Sledila je nova pritožba, prav tako uspešna. Detel Pet se je zato znova podal v bitko z državo.
Drugostopenjski sodniki se niso strinjali z oceno zastaranja, zato so pritožbi (delno) ugodili. Tudi v delu, ki se nanaša na dobrih 210 milijonov evrov vredno odškodninsko tožbo skupaj z zamudnimi obrestmi.
Izločeni iz konkurence, ker niso ustrezali oblasti?
Na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča sta sredi lanskega aprila pričala tudi Maks Bastl, lastnik Maksime, in Simon Zdolšek, takratni direktor družbe Detel Pet. Iz njunih besed je bilo razbrati, da je bil njihov vstop na trg mobilne telefonije GSM resen projekt.
V začetku 1996 so imeli postavljenih že 14 delujočih baznih postaj, medtem ko je imel Mobitel menda samo mobilno postajo na tovornjaku. Ko so jim maja 1996 nenadoma in na presenečenje vseh odvzeli radijska dovoljenja, so pokopali projekt, v katerega so nameravali vlagati Istrabenz, Iskratel (Siemens) in finski Telekom.
Država tožbeni zahtevek zavrača na celi črti in se brani, da je šlo samo za začasno enoletno dovoljenje. Pooblaščenec tožeče stranke, odvetnik Stojan Zdolšek, pa je prepričan, da lastniki takrat niso ustrezali aktualni oblasti, zato so bili izločeni iz konkurence.
Tedanji direktor republiške uprave za telekomunikacije Zvonko Bajec je na sodišču sicer pojasnil, da ne dvomi, da so bila dovoljenja Detlu Pet izdana zakonito. Dodal je, da so bila podeljena po enakih postopkih in pod enakimi pogoji, kot so bila v približno istem času podeljena tudi Mobitelu, ki spada pod Telekom Slovenije. V postopku so najprej podelili dovoljenje za začasno preizkuševanje sistema, nato pa trajno radijsko dovoljenje.
Natančen izračun škode nemogoč
Radijsko dovoljenje je bilo zastavljeno dvofazno. V prvi, enoletni fazi je imetnik nabavil in postavil opremo, po tem obdobju pa je sledil tehnični pregled. Če je vse ustrezalo zahtevanim predpisom, je za isto radijsko frekvenco pridobil dovoljenje za komercialno dovoljenje (druga faza), in sicer za obdobje desetih let, pri čemer se je upoštevalo tudi eno leto iz prve faze.
Po dolgih letih pravdanja je sodišče, kot kaže, vendarle ugotovilo, da obstaja vzročna zveza med protipravnim ravnanjem države in nastalo škodo oziroma izgubljenim dobičkom.
Prav ocena izgubljenega dobička pa je vse prej kot preprosta. Ker samo sodišče težko ugotovi škodo, je sodnica Tanja Poberžnik postavila izvedenca finančne stroke, ki je sicer podal oceno, s katero pa menda ni bila nobena stran zadovoljna. Da bi se izognili še dolgotrajnejšemu procesu, bo sodišče na neki točki moralo postaviti piko, saj gre v vsakem primeru za predvideno škodo, ki jo je natančno nemogoče izračunati.
