Polovičke ostajajo, tudi možnost dela v splošno korist

Ko bodo odpovedali vsi ukrepi, bodo vztrajni kršitelji še vedno lahko končali v zaporu.

pon, 29.02.2016, 06:00

Deseta novela zakona o prekrških od leta 2005, ki jo je ministrstvo za pravosodje poslalo v parlamentarni postopek, naj bi zagotovila več reda pri izvršitvi neplačanih glob. Tudi z možnostjo nadomestnega zapora kot skrajnega ukrepa proti kršiteljem.

Če je kdo pričakoval, da potem ko je ustavno sodišče 2014 odpravilo uklonilni zapor, zaporne kazni ne bo več mogoče izrekati proti storilcem prekrškov, se je uštel. Ministrstvo za pravosodje je namreč presodilo, da ustavno sodišče zaporu ni zaprlo vrat v slovenskem pravnem redu. Ob celoviti reformi sistema, ko storilec v določenem času ne plača pravnomočno izrečene globe in stroškov postopka, se je odločilo tudi za nadomestni zapor.

Kako se izogniti zaporu

Ta je, kot je pojasnil državni sekretar pravosodnega ministrstva Darko Stare, skrajni ukrep za storilce prekrškov. Preden se proti osebi začne postopek določitve nadomestnega zapora, ima ta več možnosti. Prva, če ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, je, da plača polovico izrečene globe. Gre za znano in že uveljavljeno polovičko, ki se je v praksi dobro obnesla, saj se je zanjo leta 2014 po podatkih policije in drugih organov odločilo skoraj 80 odstotkov tistih, ki so jim bile globe izrečene.

Druga možnost je dana kršiteljem, ki zaradi svojega premoženjskega stanja (če je mesečni dohodek kršitelja oziroma dohodek na njegovega družinskega člana okoli 578 evrov) ne morejo plačati globe v višini najmanj 300 evrov. V tem primeru lahko najpozneje do poteka roka za plačilo predlaga, da se plačilo globe nadomesti z delom v splošno korist.

Kršitelj lahko zaprosi tudi za obročno plačilo globe, pri čemer možnost obročnega plačila po predlogu zakona v nasprotju s sedanjo ureditvijo ni več omejena s trikratnikom najnižje predpisane globe za fizične osebe v znesku 120 evrov in odgovorne osebe 600 evrov. Po predlagani ureditvi je obročno odplačevanje omejeno le z zneskom najnižjega obroka, ki znaša 20 evrov, in odplačilno dobo, ki je lahko največ 12 mesecev. Po predlogu zakona bo kršitelj pravico obročnega odplačevanja globe lahko uveljavil pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo, to je pri Finančni upravi RS (Furs).

Dan zapora = 100 evrov

Če kršitelj globe, izrečene v prekrškovnem postopku, ne plača (polovično) oziroma ne izkoristi možnosti obročnega plačila ali dela v splošno korist, prekrškovni organ globo in stroške postopka odstopi v prisilno izterjavo. Postopek odreditve nadomestnega zapora pa se bo začel šele, če bo Furs izdal sklep oziroma sklepe o izvršbi, ki pa ne bodo izvršljivi, kršitelj pa bo državi dolžan več kot tisoč evrov. Pa tudi v tem primeru bo, tako Stare, sodišče kršitelju še enkrat dalo možnost, da se odloči za delo v splošno korist. Če pa storilec dela v splošno korist ne bo predlagal ali sprejel, bo sodišče odločilo o nadomestnem zaporu. Pri tem šteje, da je dan zapora »vreden« sto evrov.

Ena od možnosti, ki jo uvaja novela, je tudi tako imenovani uklonilni administrativni ukrep, ki bi ga v praksi uporabili posebej proti kršiteljem, ki imajo premično premoženje, denimo avtomobil. Kršitelju bo namreč mogoče omejiti veljavnost vozniškega ali prometnega dovoljenja v času, ko proti njemu teče prisilna izterjava globe, ki je noče plačati.

Bogati in revni

Na ministrstvu za pravosodje sicer zavračajo očitek, da bodo ob predloženih sankcijah najkrajšo potegnili tisti, ki nimajo denarja. Pravijo, da zakoni ne razlikujejo med revnimi in bogatimi storilci prekrškov, ampak uveljavljajo pravila za zagotavljanje javnega reda in miru, varnosti ljudi in njihovega premoženja ter skupnosti kot celote. Z drugimi besedami, stopnja ogroženosti oškodovancev prekrškov ali s prekrški zavarovanih družbenih vrednot ni pogojena s premoženjskim stanjem storilcev prekrškov, ampak izključno s stopnjo nevarnosti njihovega ravnanja oziroma prekrškov, ki jih kršitelji storijo. Premoženjsko stanje, dobro ali slabo, zato storilca v pravni državi ne sme in ga tudi ne odvezuje odgovornosti za storjene prekrške, poudarja Darko Stare.

Prijavi sovražni govor