Popovič obdolžen ponarejanja listin

 Po razveljavljeni sodbi na ustavnem sodišču se je primer Kapučini vrnil na prvo stopnjo. Obrambo motita tako sodnica kot tožilka.

Objavljeno
15. april 2015 18.17
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper – S predobravnavnim narokom se je danes začelo ponovno sojenju Borisu Popoviču za kaznivo dejanje ponarejanja poslovnih listin, ki ga je domnevno zagrešil leta 2001, ko še ni bil župan, in je doživel neverjetne »vzpone« in »padce«. Gre za zadevo Kapučini oziroma Utaja davkov, ki jo je ustavno sodišče decembra 2014 vrnilo v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče.

Na predobravnavnem naroku, tokrat na koprskem okrajnem sodišču, Boris Popovič ni priznal krivde, njegov odvetnik Marko Bošnjak pa je zahteval izločitev sodnice Melite Černe. Poleg tega je državnemu tožilstvu in sodišču predlagal preučitev, ali je imenovanje okrožne državne tožilke Janje Hvale v tem primeru skladno z načelom poštenega obravnavanja, saj je Janja Hvala v osebnem sodnem sporu z Borisom Popovičem.

Izločitev sodnice Melite Černe pa je Bošnjak predlagal zato, ker se je v drugem sodnem postopku, sicer povezanim s »kapučini«, že seznanila s primerom, dokazi in protidokazi. Sodila je namreč kriminalistu Darku Muženiču, za katerega je tedanji Popovičev odvetnik Franci Matoz v odmevnem procesu dokazal krivo pričanje. Melita Černe je Darka Muženiča spoznala za nedolžnega, s tem pa se je po Bošnjakovem mnenju opredelila tudi do celotnega primera Popovičevih »kapučinov«.

Marko Bošnjak je prepričan, da je tudi obtožni predlog ponarejanja listin, kar je domnevno zagrešil Popovič, na povsem trhlih temeljih, saj je sodni izvedenec grafolog (ki ga je pred več kot osmimi leti postavilo sodišče) že dokazal, da podpis pod poslovnim poročilom dveh podjetij Popovičeve družine ni podpis. Dejanja, ki so jih očitali Borisu Popoviču, so se menda zgodila leta 2001.

Obtožbe, odškodnine ...

Septembra 2003 so Popoviča priprli za 28 dni. Sodišče je pozneje ugotovilo, da je šlo za protizakonit pripor, in mu je država izplačala 8000 evrov odškodnine. Pozneje so Borisa Popoviča obsodili na 22 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Leta 2011 ga je višje sodišče pravnomočno oprostilo zlorabe položaja in mu znižalo kazen na osem mesecev pogojne zaporne kazni in eno leto preizkusne dobe. Decembra lani je ustavno sodišče na pritožbo Marka Bošnjaka ugotovilo, da je bila Borisu Popoviču na obeh stopnjah kratena pravica do aktivne obrambe.

Med drugim je odvetnik Matoz je zahteval, naj sodišče dovoli ekonomistu Radu Pezdirju, da strokovno ovrže obtožbe o davčnih utajah, vendar sodišče te strokovne pomoči ni dovolilo. Zato je ustavno sodišče vrnilo ves postopek v ponovno obravnavo. Na okrožnem tožilstvu so ugotovili, da davčna utaja 11.700 evrov, ki so jo očitali Popoviču, po spremenjenem kazenskem zakoniku ni več kaznivo dejanje, ampak samo prekršek (za katerega bi sicer moral plačati kazen), ki pa je že zdavnaj zastaral. Tako je zdaj ostalo le še kaznivo dejanje ponarejanja poslovnih listin.

Predobravnavni narok je zaradi zahtev po izločitvi sodnica Melita Černe prekinila in se bo nadaljeval po odločitvi predsednice sodišča Bojane Štrukelj.