Tiskane izdaje
Ljubljana – Kršitve kazenskega postopka so bile razlog, da se je obramba obsojenega Borisa Popoviča pritožila na višje sodišče. Sodnikom predlaga oprostitev oziroma razveljavitev sodbe. Zaradi prenizko določene kazni oziroma oprostitve za eno kaznivo dejanje pa je pritožbo vložilo tudi tožilstvo.
»Kje ima obraz ta nepoštena tožilka, ki je sama utajila davek, meni pa očita, da sem to storil? Prepričan sem, da mojega primera ne more več imeti. Pričakujem, da bo tokrat kakšen tožilec dokončno razrešen,« je pred šestimi leti za časnik Žurnal24 dejal koprski župan Boris Popovič o okrožni državni tožilki Janji Hvala. Tožilka je sicer v tistem času vodila postopek proti Popoviču in članom njegove družine zaradi domnevnega goljufanja pri poslovanju lokalov Snack bar in Carpaccio pub.
Tožilstvo je za Popoviča zaradi žaljive obdolžitve zahtevalo 4998 evrov denarne kazni, a se je sodišče odločilo le za tretjino tega zneska (1666 evrov), med drugim zato, ker je sporno izjavo izrekel novinarki in nato ni imel vpliva, kako bo objavljena.
Popoviču je sicer po navedbah v razlagi sodbe uspelo dokazati, da je imel utemeljen razlog, da je verjel v to, kar je izrekel. Koprski župan je namreč svoje trditve o tožilki opiral na uradni policijski zaznamek, ki je nastal leta 2003 zaradi spora med bratoma, solastnikoma hiše, v kateri je Hvala živela kot podnajemnica enega od njiju. Hvala naj bi na zaslišanju kriminalistom priznala, da je med letoma 2000 in 2003 stanovanje najemala bolj po domače. O zaznamku je takrat obširno poročal časnik Finance.
Popovič se je namreč pred šestimi leti za ta časnik fotografiral s policijskim zaznamkom, na katerem so bili navedeni osebni podatki Janje Hvala, tudi naslov njenega bivališča. Tožilstvo je za zlorabo osebnih podatkov zahtevalo 3330 evrov denarne kazni, medtem ko so Popovičevi zagovorniki trdili, da Popovič od Financ ni niti zahteval niti pričakoval objave fotografije policijskega zaznamka. Poleg tega je bila večina osebnih podatkov na zaznamku javno dostopnih na spletu, Hvala pa na naslovu, napisanem na zaznamku, v času, ko je fotografija nastala, sploh ni več živela. Popovič je v zagovoru takrat pojasnil, da je policijski zaznamek našel v svojem poštnem nabiralniku. Novinarjem ga je odnesel, da »tudi oni vidijo, kaj se dogaja«. Še vedno je povsem prepričan, da so navedbe resnične. Za kaznivo dejanje razžalitve je sodišče Popoviča obsodilo na denarno kazen 20 dnevnih zneskov, kar pomeni, da bi moral plačati 1666 evrov.
Ga je pa oprostilo obtožbe o zlorabi osebnih podatkov. Najprej je bil za to kaznivo dejanje obtožen tudi novinar Financ Novica Mihajlović, ki je od vsega priznal le, da je avtor zapisanega besedila. Pri tem je vztrajal, da spornega članka na splet ni dal, v tiskani izdaji pa tako in tako ni bil objavljen. Kdo se je odločil za objavo županove fotografije in kdo je odločil, da gre ta uradni zaznamek na splet, se ni spomnil. Tožilstvo je decembra 2014 nato umaknilo obtožbo proti njemu, saj naj ne bi bilo dokazov, da je z objavo Popovičevih navedb in fotografij storil kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov.
Na obsodilno sodba sta se pritožila Popovičeva zagovornika Uroš Čop in Branko Gvozdič. Sodišču prve stopnje sta očitala bistvene kršitve kazenskega postopka in kazenskega zakona ter nepopolno in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Poleg tega je po prepričanju odvetnikov spregledalo dejstvo, da bi morala tožilka Hvala Popoviča preganjati z zasebno tožbo, ne prek tožilstva, saj se županove navedbe, s katerimi si je nakopal obtožbo zaradi žaljive obdolžitve, niso nanašale na opravljanje njene službe, ampak na njeno zasebno dejavnost. Višjemu sodišču sta predlagala, da Popoviča oprosti vseh obtožb, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje na prvo stopnjo.
Zaradi oprostilne sodbe v enem primeru in prenizko določene kazni v drugem se je na prvostopenjsko sodbo pritožilo tudi tožilstvo. Višjim sodnikom je predlagalo, da Popoviča spozna za krivega tudi za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov in mu določi denarno kazen in potrdi sodbo za razžalitev ter mu določi enotno kazen plačila 100 dnevnih zneskov, kar znese 8330 evrov. Višje sodišče bo stranke s svojo odločitvijo seznanilo prek sodišča prve stopnje.
