Poškodbe so dale jasno sliko, kdo je bil napadalec in kdo napadeni

Janezu Žurgi 12 let zapora, ker je ubil očima Dušana Stražiščarja in se odpeljal z njegovim avtomobilom.

Objavljeno
21. marec 2018 18.04
sodba obd.Žurga Janez sodišče Ljubljana 06.01.2017 foto:Igor Mali
Jure Predanič
Jure Predanič

Ljubljana - Janezu Žurgi, ki je novembra 2015 vzel življenje očimu Dušanu Stražiščarju, so na ponovljenem sojenju zaradi uboja prisodili 11 let zapora, še leto dlje bo za zapahi zaradi tatvine in odvzema motornega vozila. Ker mu je tožilstvo očitalo umor in zanj zahtevalo enotno kazen 20 let, se bo tožilstvo na sodbo pritožilo.

Kot je v končni besedi poudarila tožilka Katarina Bergant, je dolg in pravno zapleten postopek v tem primeru nedvomno pokazal, »da imamo pred seboj mlajšo osebo, za katero je težko otroštvo«. Dejala je, da obtoženi prihaja iz socialno ogrožene družine in je bil vzgojno zelo zanemarjen. »Pri 14 letih ga je mati postavila pred dejstvo, da si je našla drugega partnerja. Bil je iztrgan iz svoje okolice in to je bilo zanj zelo težko. Pri 16 letih pa so ga postavili na cesto,« je Bergantova naštevala olajševalne okoliščine, ki jih po njenih besedah tožilstvo sicer razume in upošteva.

Vendar ne more mimo dejstva, da gre v tem primeru za kaznivo dejanje z najhujšim možnimi posledicami. Tistega dne je Žurga po lastnih besedah prišel na Rakek, da bi prespal pri materi in očimu, a sta ga zavrnila. Odšel je v klet, da bi tam prespal, bil je premražen in lačen. Ko je zjutraj potrkal na vrata, matere več ni bilo, saj je odšla v službo, očim pa mu je očitno, to je razvidno iz pogrinjka na kuhinjski mizi, na njegovo prošnjo spekel jajca.

Žrtev je zelo trpela

Kaj se je zgodilo, da je situacija nato eskalirala, ni povsem jasno, saj se tudi zagovor Žurge, ki mu tožilstvo do tu sicer verjame, konča. Obtoženi je le še dejal, da naj bi ga očim napadel z nožem, vendar po mnenju tožilstva temu ne gre verjeti. Čeprav je Žurga po rokah imel nekaj ureznin, pa so bile po mnenju izvedenca te tako plitke, da ne bi mogle nastati tako, da bi obtoženi napadalcu iz rok vzel nož - za kaj takšnega bi bila namreč potrebna precej večja sila, poškodbe pa bi bile hujše.


Sojenje Janezu Žurgi, ki je brutalno ubil svojega očima. Foto: Igor Mali/Delo

Po drugi strani so bile poškodbe Stražiščarja zelo hude, nedvomno je po mnenju izvedenca zaradi njih zelo trpel. Napad naj bi trajal kar okoli 15 minut, ves čas pa, tako meni izvedenec, je bil Stražiščar pri zavesti. To dokazuje tudi stanje v stanovanju, kri namreč dokazuje, da sta se Žurga in njegov očim lovila okoli postelje, tudi televizor je bil prevrnjen. Kljub silovitemu udarcu v glavo, s katerim mu je polomil tudi ličnico, in kar 15 vbodnim ranam pa je smrt nastopila zaradi zadušitve - tudi truplo so našli z blazinama na glavi.

Po mnenju tožilke sta tudi način in intenziteta napada kazala na to, da je Žurgo pri dejanju vodilo nakopičeno sovraštvo do svojega očima, ki ga je krivil za vse, kar se mu je slabega zgodilo v življenju. Zato je tudi prepričana, da mu je življenje vzel iz nizkotnega nagiba in torej zagrešil kaznivo dejanje umora.

A je bila glede tega bolj prepričljiva zagovornica Maja Kristan, ki je menila, da gre za milejše kaznivo dejanje - uboja. Opozorila je, da bi se sovraštvo, če je že obstajalo, kot nizkoten nagib moralo izraziti v naprej načrtovanem dejanju. Vsi izvedenci so namreč povedali, da je šlo za impulzivno ravnanje. Poleg tega so ravno na čustvenem področju izvedenci ugotovili bistveno zmanjšano prištevnost.


Žurga na sodišču. Foto: Igor Mali/Delo

Obrambnih poškodb ni bilo

Kot je med drugim pojasnila sodnica Vesna Podjed, bi se sovraštvo kot nizkoten nagib moralo kazati v obliki »hujše mržnje«, tožilstvo tako senata ni prepričalo, da je šlo za umor. Je pa sodnica po drugi strani za neprepričljive označila besede obrambe, da se je Žurga takrat branil pred napadom. Če bi ga Stražiščar res napadel, bi bilo logično, da bi obtoženi napad tudi znal opisati, poleg tega pa na Žurgi ni bilo obrambnih poškodb. Po drugi strani jih je imel oškodovanec precej, kar jasno govori o tem, kdo je bil napadalec in kdo napadeni.

Sodišče se je strinjalo s tožilstvom glede tega, da je Žurga dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Na sojenju so veliko govorili o psihičnem stanju ob storitvi kaznivega dejanja, svoje delo je - z različnimi ugotovitvami - opravilo več izvedencev. Tako tožilstvo kot tudi sodišče sta za najbolj prepričljivo in konsistentno označila izvedensko mnenje Martine Žmuc Tomori.

Med drugim je povedala, da je Žurga tudi zaradi zlorabe prepovedanih drog in alkohola ter opuščanja rednih zdravil za zdravljenje depresije konflikten, čustven in ima mejno osebnostno motnjo, ki se kaže z bolečimi občutki praznine in paničnim strahom pred zapustitvijo. Tragičnega večera je na njegovo stanje vplivalo še dejstvo, da je bil neprespan, lačen in premražen.

Za uboj so Žurgi sodniki naložili 11 let zapora, za odvzem motornega vozila in tatvino (po dejanju je Žurga ukradel očimov avto, nanj namestil registrske tablice, ki jih je ukradel, in se odpeljal proti Primorski) pa še 6 oziroma 7 mesecev zapora in mu izrekli enotno kazen 12 let.