Postelj 200, prijavil pa je 1965 ljudi

Maribor – Na zatožni klopi se je znašel 66-letni upokojenec Milan Šorgo, lastnik podjetja M Efect, ki mu je tožilstvo naprtilo overovitev lažne vsebine. V svojem samskem domu je začasno prijavil 1965 tujcev in jim s tem domnevno omogočil lažjo pridobitev dovoljenj za delo ter druge ugodnosti.

Zgodba sega v obdobje med aprilom 2013 in začetkom letošnjega maja. Višja državna tožilka Januša Kušar Rotman mu je naprtila, da je v tem času kot prokurist M efecta v zmoto spravil uslužbence upravnih enot Maribor in Ptuj, čeprav da je vedel, da osebe, ki jih je prijavil, nimajo namena prebivati v samskem domu v Štrekljevi ulici v Mariboru. Tega niso dopuščale niti kapacitete doma.

Bliskovito od ovadbe do obtožnega predloga

Kriminalisti so Šorga in pravno osebo M Efect, ki jo na sodišču zastopa obdolženčeva hčerka, ovadili konec letošnjega oktobra, tožilstvo pa je na okrajno sodišče bliskovito vložilo obtožni predlog. Podjetje je po ugotovitvah policije z navidezno prodajo storitve začasnega bivanja pridobilo za vsaj 200.000 evrov prihodkov, tujci pa so menda lažje prišli do ugodnosti, kot so pravica do denarne pomoči, zdravstvene storitve, otroški dodatek in znižano plačilo vrtca.

Šorga zastopa odvetnik Žiga Stamenkovič, njegovo podjetje pa odvetnik Andrej Kac. Ker oba prihajata iz odvetniške pisarne Kac, je to takoj na začetku povzročilo nekaj zmede. Sodnica Tanja Husar je namreč vztrajala, da ista pisarna ne more zastopati dveh obdolženih, tudi sodna praksa v tej smeri ne obstaja. Vendar se je Kac znašel: »Imam rešitev. Tukaj nastopam kot odvetnik Kac. Sem samostojni odvetnik,« je odvrnil in predložil pooblastilo, kar je očitno zadostovalo, saj mu sodnica ni več delala težav.

V nadaljevanju ne Šorgo ne zastopnica pravne osebe Barbara Šorgo krivde nista priznala, v tej fazi postopka se tudi zagovarjati še ne želita. Kac je pojasnil, da je treba prej uskladiti obtožni predlog z zakonsko podlago, Stamenkovič pa je dejal, da objektivnih znakov očitanega kaznivega dejanja sploh ni, saj obtožba zgolj selektivno citira določila zakona o prijavi prebivališča. Izpustila je člen, na osnovi katerega ima upravna enota pooblastila za izvedbo posebnega ugotovitvenega postopka, v katerem se ugotavlja resničnost navedb v prijavi, meni Stamenkovič.

Z zanimivo razlago je postregel tudi Kac, ki je skliceval na odločitev vrhovnega sodišče iz leta 1984. To je po njegovih besedah zavzelo stališče, da tudi če bi obtoženi nekaj neresnično navajal v vlogi, kaznivo dejanje ni storjeno, saj upravni organ ne glede na vsebino resničnih ali neresničnih podatkov avtonomno odloči glede izdaje odločbe.

Bila sta le kurirja

Ko je nekdo zahteval od obdolženih, da ga prijavita, sta bila oba zgolj kurirja in sta dokumente odnesla na upravno enoto, na podlagi česar je ta sprožila upravni postopek, ki je rezultiral v izdaji ali zavrnitvi odločbe o začasnem bivališču, je dejal Kac. Po njegovem mnenju obdolžena v vseh primerih pod obtožbo nista nič lažno prikazovala in nista spreminjala dokumentov, ki sta jih prejela od posameznikov.

Zmoten je zaključek tožilstva, da je 1965 oseb prijavljenih v 200 posteljah, je nadaljeval Kac, saj lahko slovenski delodajalec tujca zaposli le, če ima ta pri nas prijavljeno začasno bivališče in odprt transakcijski račun. »Tujci pod obtožbo so najverjetneje bili zaposleni pri slovenskih delodajalcih, a povečini gre za gradbene delavce, prevoznike, gostinske delavce, ključavničarje, varilce. Večina teh delavcev je zaposlenih v tujini, gre za tujce iz Bosne, ki delajo v Evropi za slovenskega delodajalca. Slovenija letno izda 120.000 delovnih dovoljenj in velika večina tujcev ne biva v Sloveniji. Bivajo in spijo v posteljah po Evropi ali v kabinah tovornjakov.«

Tožilke odvetnikovo navajanje ni ganilo, vztrajala je tako pri obtožnem predlogu kot pri tem, da Šorgo ostane v priporu. Obramba se je namreč zavzela za njegovo izpustitev v hišni pripor, ker da bi s tem dosegli enak učinek, in sicer preprečitev ponovitvene nevarnosti. V ta namen je ponudila 25.000 evrov varščine ter zavarovanje nepremičnin v korist države, ki so po cenitvi geodetske uprave vredne dva milijona evrov.