Tiskane izdaje
Trije zaposleni na Zpizu so v sodelovanju s še tremi zaposlenimi v poslovni enoti podjetja Mavrica v Ljubljani po ugotovitvah sodišča med januarjem 1999 in aprilom 2002 na škodo zavoda v lastne žepe pospravili vsaj 477.000 evrov. V poslu so sodelovali zdaj pokojni direktor splošnega sektorja na Zpizu Tone Koprivnikar, vodja nabave Marjan Tomažič, skladiščnik zavoda Danilo Pintar in trije delavci Mavrice - poslovodkinja enote Milojka Globokar, njen mož Janko Globokar in Cvetka Medved.
Leta 1999 je en zaposleni na Zpizu vsak mesec menda porabil 103 zavitke toaletnega papirja, leta 2001 259, leta 2003, ko je vse spet potekalo, kot je treba, pa samo tri. Po nekaterih izračunih je tako vsak od zaposlenih na Zpizu porabil 11 oziroma 16 ali celo 18 rolic straniščnega papirja na dan in si roke obrisal s tremi rolami brisač. Tako so na Zpizu plačevali račune za papir in brisače, ki jih sploh niso dobili.
Prvostopenjski sodniki so pritrdili tožilstvu potek posla: Koprivnikar je odobril, da je Tomažič brez originalnih naročilnic naročil blago pri Mavrici, Globokarjeva pa je s sodelavcema poskrbela za izdajo fiktivnih dobavnic. Pintar je dobavnice podpisoval, čeprav blaga ni nikoli videl. To je s podpisom računa nato potrdil tudi Tomažič. Denar so z računa Mavrice dobili tako, da so najprej nakupili televizorje, glasbene stolpe, hladilnike in podobno, potem pa nakupe računovodsko pokrili s fiktivnimi nakupi, prodajami in stornacijami računov za toaletni papir in brisače. Tako so televizorje in drugo lahko zadržali zase, Zpiz pa oškodovali za najmanj 477.000 evrov.
Milojki Globokar je okrožno sodišče junija 2012 določilo pet let zapora in 17.800 evrov stranske denarne kazni, medtem ko jo je njen mož Janko Globokar odnesel z letom dni zapora in 5700 evri denarne kazni. Tomažiču so izrekli štiri leta in osem mesecev zapora ter 16.600 evrov denarne kazni, Pintarju štiri leta zapora in kazen v višini 14.400 evrov, medtem ko so Cvetki Medved dosodili dve leti in dva meseca zapora in odločili, da mora plačati 8500 evrov. Senat je še sklenil, da bodo morali vsi povrniti tisto, kar so po mnenju tožilstva neupravičeno pridobili: Globokarjeva 165.994 evrov, Tomažič 77.609, Pintar 19.402, Medvedova 20.304 evre in Janko Globokar 4246 evrov. Postopek je bil pri tem zoper Koprivnikarja ustavljen, saj je umrl še pred sojenjem, ki se je začelo sredi 2011. Takšno sodbo je potrdilo višje sodišče.
Stvarna nepristojnost
Zpiz je vložil tudi odškodninsko tožbo, s katero zahteva 580.619 evrov. V tožbi so se znašli Pintar, Tomažič, družba HGtrade, d. o. o. (prej Mavrica, d. d.), Milojka Globokar in pokojni Koprivnikar oziroma njegovi trije dediči. Januarja, ko so na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča razpisali poravnalni in prvi narok, je pooblaščenka pokojninskega zavoda tožbo zoper Koprivnikarja oziroma njegovim trem dedičem umaknila, saj lahko ti odgovarjajo le do višine podedovanega premoženja, zato je sodišče zanje postopek ustavilo. Pred kratkim pa je ljubljansko višje sodišče razsodilo, da mora okrožno sodišče tožbo zoper Pintarja odstopiti delovnemu in socialnemu sodišču.
Višje sodišče je namreč pritrdilo Pintarjevemu pooblaščencu Jožefu Klavdiju Novaku iz Odvetniške družbe Čeferin glede stvarne nepristojnosti okrožnega sodišča, saj gre za individualni delovni spor glede na to, da je bil Pintar v času kaznivega dejanja na Zpizu zaposlen kot skladiščnik in ekonom, zato je za obravnavo pristojno delovno sodišče. Pri tem pa je zanimivo, da tožbeni zahtevek zoper Tomažiča, ki je bil prav tako zaposlen na Zpizu, še naprej obravnava okrožno sodišče, ki pa je k sodelovanju pritegnilo izvedenca ekonomske oziroma finančne stroke.
Sicer pa je Novak prepričan, da utemeljitev višjega sodišča, ki je potrdilo prvostopenjsko kazensko sodbo, da je izpolnjen zakonski znak zlorabe položaja ali pravic, to je opravljanje gospodarske dejavnosti, ne more biti upoštevana, saj temeljna dejavnost Zpiza ni pridobitna, kar vse so odvetniki popisali v zahtevi za varstvo zakonitosti.
Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic je mogoče storiti pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri čemer vsako finančno poslovanje ni gospodarska dejavnost, temveč je to le tisto, ki zagotavlja pogoje za opravljanje takšne dejavnosti. Ker je prepričan, da je torej pri taki odločitvi sodišča šlo za kršitev kazenskega zakona in absolutno kršitev pravil postopka, meni, da je utemeljen razlog za prekinitev postopka do odločitve vrhovnega sodišča. To o zahtevi za varstvo zakonitosti še ni odločilo.
Odvetniki toženih so namreč že na prvem naroku predlagali, da sodišče počaka na odločitev vrhovnih sodnikov. Če bi ti ugodili njihovim zahtevam, bi bila namreč »pravna dejanska podlaga zahtevka povsem spremenjena, saj tožeča stranka odgovornost tretjetožene stranke utemeljuje na podlagi kazenske sodbe«. Poleg tega naj bi bila tožba vložena prepozno.
