Tiskane izdaje
Nova Gorica – Za uboj na mah 33-letnega Novogoričana Roberta Antoniča 13. avgusta lani na parkirišču v Ulici tolminskih puntarjev zaradi pičlih nekaj sto evrov se je na tukajšnjem okrožnem sodišču začelo sojenje 23-letnemu Juretu Mrharju, ki na predobravnavnem naroku ni priznal krivde.
Mrhar je dejal, da mu je žal, da se je zgodil »ta nesrečni dogodek«. Takrat ni pričakoval takšnega Antoničevega odziva. »Najprej mi je začel j... mater, hip zatem me je z eno roko zgrabil za vrat in me začel daviti, z drugo me je klofutal po obrazu. Davil me je tako močno, da sem izgubljal zavest, pred očmi se mi je začelo megliti. Jaz ga nisem napadel, samo braniti sem se hotel. Niti ne vem, kako sem iz žepa potegnil nož in ga z njim zabodel. Ko se je zgrudil na tla in prišel do sape, sem poklical reševalce in policijo. Ležal je na hrbtu in jezik mu je obrnilo navznoter. Ustrašil sem se, da se bo zadušil, obrnil sem ga na bok, na njegovem vratu sem poskušal preveriti utrip, ki ga nisem čutil, zato sem mu začel masirati srce. Nisem hotel, da bi umrl. Uničil sem njegovo življenje in tudi svoje. Ne morem ne spati ne jesti,« je dejal.
Tistega dne okoli 16. ure se je po klicu na mobilni telefon obtoženi pripeljal s kolesom na parkirišče, po Mrharjevih besedah mu Antonič po telefonu ni omenjal, da mu mora prinesti denar za 70 gramov marihuane. »Na zmenek se ne bi odpeljal oziroma bi mu odgovoril, da se bova dobila, ko bi imel denar za poplačilo dolga. Dolžan sem mu bil približno 300 evrov. Od teh sem jih 100 že marca izročil njegovemu dekletu Lidiji H., ki mi je na prvem srečanju grozila, da bo s seboj pripeljala klapo, ki me bo razsula.
Obdukcija je pokazala, da je obtoženi z nožem na preklop Antoniča zabodel v hrbet, v smeri proti pljučem, rezilo pa je prerezalo aorto, kar je bilo usodno. Na predlog zagovornika Bruna Krivca so bili zaslišani tudi obtoženčevi starši, ki so dejali, da se je pri njih teden dni po tragičnem dogodku oglasila žrtvina zunajzakonska partnerka Lidija H. in večkrat ponovila: »Oprostite, prosim, nisem hotela! Kje je Jure?« Ni pa pojasnila, zakaj se je opravičevala. Za sina sta dejala, da je umirjen človek, ki rad pomaga, v času pubertete sicer večkrat ni šel v šolo, zato so ga dali v dom, kasneje so ga preselili v zavod v Planino. Oče je dodal, da ne bi nikoli privolil v takšen ukrep, če bi vedel, kaj vse je v Planini prestajal sin.
Zaslišana je bila tudi Lidija H., ki se je vidno vznemirila že ob pogledu na obtoženca. Izjavila je, da se ne spominja srečanja z obtoženčevimi starši, saj jo je Robertova smrt močno prizadela. Jemala je pomirjevala in se ni držala niti zdravnikovih nasvetov, da ne sme piti alkohola, tako da je končala v idrijski psihiatrični bolnišnici. Povedala je, da ni vedela za zmenek usodnega dne. Za Antoniča pa je dejala, da je bil dobričina in je vsem pomagal. »Zakaj ne priznaš? Vzel si mi Roberta, zdaj hočeš vzeti še mene. Ne morem več živeti!« pa je dejala obtoženemu. Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji teden.
