Tiskane izdaje
Ljubljana – Opozorilo o pravici do molka ob aretaciji, najbrž znano gledalcem ameriških filmov, od pred kratkim ne velja več. Ameriško vrhovno sodišče je razsodilo, da aretiranega osumljenca molk ne ščiti več in ga lahko uporabijo proti njemu na sojenju.
Čeprav morajo policisti ob aretaciji osumljenca še vedno seznaniti s tako imenovanimi miranda pravicami – mu povedati, da je lahko tiho, ker bodo vse, kar pove, uporabili proti njemu –, lahko tožilci po novem na sojenju poroto prepričujejo, da je molk neke vrste priznanje krivde. Namesto molka se bodo lahko osumljenci sklicevali na peti amandma k ameriški ustavi, ki ščiti pred samoobdolžitvijo. Pozanimali smo se, kako je s tako imenovanim prokotolom miranda pri nas.
Slovenski »mirandi«
Na slovenski policiji pojasnjujejo, da so vsakemu, ki mu je odvzeta prostost na območju Republike Slovenije, zagotovljene temeljne človekove pravice in svoboščine, ki jih določajo ustava, mednarodne konvencije in drugi predpisi o ravnanju policije z osebami, ki jim je vzeta prostost.
Slovenska različica »miranda pravic« se je pri nas pojavila z novelo zakona o notranjih zadevah leta 1989. »Slovenska pravna ureditev pozna dve 'mirandi'. Prva je vezana na odvzem prostosti in izhaja iz 19. člena ustave Republike Slovenije, druga pa je vezana na zbiranje obvestil od osumljenca v predkazenskem postopku,« pojasnjuje Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostjo policije.
O pravicah morajo policisti osebo poučiti takoj ob odvzemu prostosti. Vsakogar, ki ga pridržijo po zakonu o nalogah in pooblastilih policije, zakonu o prekrških, zakonu o kazenskem postopku, zakonu o pravilih cestnega prometa ali zadržijo po zakonu o nadzoru državne meje, morajo v maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume, takoj seznaniti, zakaj mu je odvzeta prostost, in poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki ga svobodno izbere, in da na njegovo zahtevo o odvzemu prostosti obvestijo njegovega najbližjega oziroma diplomatsko-konzularno predstavništvo države, katere državljan je.
»Pravico do molka, do zagovornika, obveščanja bližnjih in do obveščanja diplomatsko-konzularnega predstavništva ima pridržana oziroma zadržana oseba ves čas postopka za odvzem prostosti in jih lahko uveljavlja takoj oziroma kadar koli med odvzemom prostosti ne glede na to, če se je morda tem pravicam predhodno odpovedala,« pojasnjujejo na policiji.
Pravica do takojšnje pravne pomoči zagovornika pomeni, da lahko aretirani prosto in brez navzočnosti drugih z zagovornikom neposredno ustno komunicira ob obisku, po telefonu ali po pošti. Medtem ko policist tega zaupnega pogovora ne sme poslušati, ju vizualno nadzira. Če si aretirani glede na svoje premoženjske razmere zagovornika ne more zagotoviti, »mu ga na njegovo zahtevo in stroške države postavi policija, če je to v interesu pravičnosti«.
Policisti oziroma kriminalisti morajo skladno z zakonom o kazenskem postopku za osebo, za katero med zbiranjem obvestil ugotovijo, da obstajajo vzroki za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja in si s tem pridobila status osumljenca, preden začnejo od nje zbirati obvestila, povedati, česa jo sumijo in kaj je podlaga za sum. Hkrati jo morajo poučiti, da ni dolžna ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjala, pa ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo, ter da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njenem zaslišanju, vse, kar bo povedala, pa lahko na sojenju uporabijo proti njej.
Če osumljenec zahteva zagovornika, se zaslišanje odloži do njegovega prihoda oziroma do roka, ki ga določi policija, a ne manj kot za dve uri. »Do prihoda zagovornika se odloži tudi oprava drugih preiskovalnih dejanj, razen tistih, ki bi jih bilo nevarno odlašati.«
Če se osumljenec ne odloči za zagovornika ali ta ne pride v določenem roku, se o izjavi osumljenca sestavi uradni zaznamek in vanj vnese dani pravni pouk ter osumljenčeva izjava; če se želi izjaviti o kaznivem dejanju, pa tudi bistvena vsebina njegove izjave ter pripombe na zapisano vsebino. »Vsebina uradnega zaznamka se osumljencu prebere in se mu vroči prepis uradnega zaznamka, kar osumljenec potrdi s svojim podpisom.« Osumljenčeva izjava se lahko po predhodnem obvestilu zvočno ali slikovno posname, še dodajajo na policiji.
