Pravice gluhih in naglušnih v sodnih postopkih

Ljubljana – Na spletnih straneh slovenskih sodišč je od konca oktobra gluhim in naglušnim v obliki videoprispevka v znakovnem jeziku na voljo pojasnilo, v katerem so predstavljene pravice oseb s posebnimi potrebami v sodnih postopkih. Sodišče se je tako pridružilo nekaterim javnim institucijam, ki svoja spletišča prilagajajo ljudem z različnimi oviranostmi.

Zaradi specifičnih potreb so gluhi in naglušni ter slepi in slabovidni na sodiščih deležni posebnih pravic glede uporabe jezika, ki jim omogočajo enakopravno sodelovanje v postopkih. Te imajo pravico spremljati s pomočjo tolmača za znakovni jezik (v imeniku sodnih tolmačev je vpisanih pet), posebne pravice pa se nanašajo tako na civilne in kazenske sodne postopke kot tudi na upravne in prekrškovne postopke. Zato je vrhovno sodišče v sodelovanju z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravilo pojasnilo v slovenskem znakovnem jeziku (vlada je lani za dan slovenskega znakovnega jezika razglasila 14. november).

Sodišča so v vseh omenjenih postopkih dolžna opozoriti udeležence, da imajo pravico postopek spremljati s pomočjo tolmača za znakovni jezik, če ne razumejo slovenskega jezika, opozarjajo na vrhovnem sodišču. »Načeloma sicer velja, da naj bi gluhemu udeležencu v postopku vprašanja postavljali v pisni obliki, medtem ko naj bi nemi pisno odgovarjali na vprašanja.« Če zaslišanja ni mogoče opraviti tako, pa se v postopek pritegne tolmač, ki mora tolmačiti vse, kar katerikoli udeleženec v postopku pove na naroku.

Stroške krijejo sodišča

Prav tako imajo pravico do ustnega prevajanja oziroma tolmačenja listin, ki se na naroku uporabljajo za dokazovanje, v kazenskem postopku pa tudi do pisnega prevajanja listin in drugega pisnega dokaznega gradiva (na primer obtožni akti, vabila, odločbe o odvzemu prostosti, odločbe sodišč o izločitvi dokazov in sodbe) v njim razumljivo obliko. »Pravica do vseh pisanj v njim razumljivi obliki se osebam s posebnimi potrebami zagotovi na način, ki ga izberejo same, zlasti pa s prilagojenimi tehnikami pisanja in branja za slepe, slabovidne ali gluhoslepe, na primer z brajico, povečanim črnim tiskom, zvokom ali elektronsko obliko,« pravijo na vrhovnem sodišču in dodajajo, da imajo sodišča v ta namen možnost tiskanja v Braillovi pisavi, ki je zagotovljena prek centra za informatiko pri vrhovnem sodišču. Pri tem je treba posebej poudariti, da stroške za tolmačenje, ali prevajanje, ali za zagotovitev pisanj v obliki, razumljivi gluhim in slepim, krijejo sodišča iz proračuna.

Poleg posebnih pravic v sodnih postopkih sta za lažjo uporabo spletnih strani sodišč že dalj časa na voljo tudi orodji, s katerima je mogoče prilagoditi videz strani; to sta možnost spremembe velikosti pisave in uporaba visoko kontrastnega načina pri ogledu strani, še dodajajo na vrhovnem sodišču, kjer bodo v prihodnje nabor vsebin in orodij za osebe s posebnimi potrebami razširili (najverjetneje s postopkovnimi vodniki in napotki za nekatera področja, morda tudi z dodatnimi osnovnimi informacijami oziroma koristnimi napotki glede delovanja sodišč).

Prilagojen del vsebin

Spletne strani je za ranljive skupine že pred časom prva prilagodila Finančna uprava RS (Furs) v sodelovanju z zvezo društev gluhih in naglušnih ter z nasveti Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Od aprila lahko gluhi in slepi vsebine Fursa spremljajo tudi v znakovnem jeziku in zvoku. »V ta namen je na enem mestu objavljenih 30 najbolj tipičnih življenjskih dogodkov, s katerimi se srečujejo posamezniki. Olajšava za vzdrževane družinske člane, osebno dopolnilno delo, prodaja nepremičnine, nakup po spletu, pritožba, obročno plačilo in druge davčne ter carinske zadeve so predstavljeni v posebnih tematskih filmih,« pojasnjuje Sabina Langus Boc s Fursa.

Strošek izdelave 30 filmov v znakovnem jeziku in zvoku je bil 1125 evrov z DDV, spletne strani pa so prilagojene za uporabo tudi na pametnih telefonih in tablicah. Filmčki so kratki in jedrnati, saj je bistvo posamezne tematike predstavljeno v nekaj minutah, pojasnjujejo. »Tako bodo lahko zavezanci hitro našli želene informacije, iskanje teh pa smo dodatno olajšali tudi tako, da lahko zavezanec že iz naslova filma razbere njegovo vsebino. Druge ranljive skupine, kot so slabovidni in dislektiki, si lahko z dvema klikoma nastavijo velikost in tip pisave ter barvno podlago spletnih strani.«

Poleg že omenjenih javnih institucij imajo spletne strani prilagojene za gluhe in naglušne (oziroma so v fazi izdelave) še varuh človekovih pravic, državna volilna komisija, RTV Slovenija, ministrstvo za javno upravo in za kulturo, medtem ko pozitivnega odziva na poziv Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za zdaj ni bilo na ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za zdravje (češ da del vsebin s tega področja povzema ministrstvo za javno upravo). Medtem ko vlada svoje tiskovne konference prenaša po spletu v slovenskem znakovnem jeziku, si v zvezi društev gluhih in naglušnih, kjer so zelo zadovoljni, da je vsaj del vsebin prilagojen v njim razumljivem jeziku, želijo, da bi jim prisluhnili tudi v uradu predsednika republike, pravi sekretar zveze Matjaž Juhart. Malokdo se namreč zaveda, da je materni jezik gluhih znakovni jezik, in ne slovenski jezik, še poudarja.

Prilagajanje spletnih strani javnih institucij osebam z različnimi oviranostmi temelji na direktivi Evropske unije o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja, slovenski zakonodaji in konvenciji o pravicah invalidov, ne nazadnje tudi na odločbi ustavnega sodišča iz leta 2008.