Pred obsojenkama svetlejša prihodnost

Ljubljana – »Imava pozitivno tremo,« pravita 26-letna Mateja in tri leta mlajša Sabina, ko smo ju obiskali v zaporu na Igu nekaj dni pred začetkom šole. Dekleti sta si namreč po uspešno končanem izobraževanju v okviru projekta Competent to do, ki so ga izvajali v edinem ženskem zaporu pri nas, z zagnanostjo in zavzetostjo ter končno oceno prislužili brezplačno srednješolsko izobraževanje.

»Pričakujeva, da bova dokončali peto stopnjo izobrazbe. Ko so nam predstavili ta projekt, sva s Sabino sklenili dogovor, da se bova res borili za to, da na koncu prideva do te nagrade. Dali sva si roko in na koncu tudi dosegli, kar sva si res zelo, zelo želeli,« pravi Mateja in dodaja, da bo tako imela večje možnosti za zaposlitev, nadaljnje šolanje, pridobivanje znanj.

Namen projekta Competent to do je usposobiti obsojenke, da se bodo po prestani kazni s pridobljenimi podjetniškimi in socialnimi kompetencami laže integrirale v družbo in na trg dela. V skoraj šestih mesecih izobraževanja, ki so ga v zaporu izvajali zunanji predavatelji, so se udeleženke učile tako o poklicnih kakor o socialnih veščinah in ravno slednja tematika je bila vsem nekako bolj domača. »Bolj nam je blizu zaradi socialnega okolja, v katerem smo, in je bilo koristno naučiti se načina komunikacije, na primer kako nekomu postaviti mejo, ne da bi ga užalil. Stvari, ki jih res potrebujemo,« pojasnjuje Sabina.

Možnost za nov začetek

Mateja in Sabina sta bili izmed osmih obsojenk, vključenih v izobraževanje, najbolj uspešni, s čimer sta si prislužili brezplačno štiriletno srednješolsko izobraževanje na CDI Univerzumu. Mateja se je odločila za program gastronomija in turizem oziroma smer gastronomskega tehnika, Sabina pa je izbrala predšolsko vzgojo; ker ima prvi letnik že narejen, se je zdaj vpisala v drugega.

Na vprašanje, ali bi se njeno življenje odvilo drugače, če bi srednjo šolo končala v roku, Sabina meni, da bi. »Težko da bi izbrala to pot, če bi končala šolo v roku. Zato se bom zdaj potrudila. Nameravam se vpisati tudi na fakulteto, počakati na izbris obsodbe, potem pa se zaposliti«. Mateja pa je po drugi strani prepričana, da dejstvo, da ni dokončala srednješolskega izboraževanja v roku, »najbrž ni tako zelo pomembno. Danes so v zaporih ljudje tako ljudje brez izobrazbe kakor tisti z visoko izborazbo. Vse je odvisno je od tega, kako življenje teče.«

Zakaj sta se znašli na zapahi, nismo niti vprašali. »Namen zapora ni zapiranje ljudi za rešetke in onemogočanje družabnega in socialnega življenja, temveč usposabljanje za življenje po prestani kazni in pomemben segment je nedvomno izobraževanje,« je prepričana direktorica Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig Danijela Mrhar-Prelić.

Pozitivna motivacija

Čeprav imajo v zavodu že pet let zapored različne oblike izobraževanja skozi evropske projekte, redne, formalne oblike izobraževanja, kot ga ima na primer moški zapor na Dobu, ni. »Naše, moje pričakovanje in pričakovanje vseh partnerjev projekta in ne nazadnje namen projekta ni le izvesti to aktivnost in šolati dve dekleti, ampak poiskati možnosti, da bi se redne oblike izobraževanja konstantno uvedle v ženski zapor. Kako bomo uspešni s pridobivanjem finančnih sredstev, pa je druga stvar,« dodaja direktorica.

Da bosta obe, Mateja in Sabina, uspešno končali šolanje, Mrhar-Prelićeva ne dvomi. Kot pravi, je bilo med izobraževanjem v okviru projekta zanimivo opazovati, kako so dekleta, ki so bila vključena nanj, med seboj tekmovala. »Bilo je to tekmovanje s pozitivnim ciljem. Druga drugo so preganjale, da hodijo na predavanja, da sodelujejo. Redko vidiš kar 97-odstotno navzočnost pri neki dejavnosti,« pravi direktorica in dodaja, da je to nedvomo povezano s končnim ciljem, to pa je pridobitev srednješolske izobrazbe, saj šolanje ni poceni in obsojenke za kaj takega nimajo denarja.

Visoka udeležba na predavanjih potrjuje tudi, da je bila vsebina projekta izredno zanimiva, predstavljena na zelo zanimiv način. »Predavatelji so našli stik z dekleti, kar ni lahko. Predvsem ni lahko, ker vsi vstopajo v te odnose z nekimi predsodki, tako tisti od zunaj, ki pridejo v zapor, kakor ženske, ki so zaprte,« še meni Mrhar-Prelićeva.