Pred umorom pri nakupovalnem središču iskal pomoč

Zvone Laubič je na srečanjih Društva za nenasilno komunikacijo sam ugotavljal, da je ljubosumen.

Objavljeno
31. maj 2017 23.09
Špela Kuralt
Špela Kuralt

Celje – Zvone Laubič, obtožen umora žene Yolande Rodriguez zaradi nizkotnih nagibov, spet ni zdržal obravnave v enem kosu. Tokrat so mu solze privrele, ko sta policista, ki sta ga prijela na bencinski postaji v Slovenski Bistrici, razlagala o sinu, ki ga je imel Laubič takrat v naročju.

Pred tragičnim dogodkom 1. aprila lani, ko je Laubič sredi belega dne Yolando tolikokrat zabodel, da je umrla med prevozom v bolnišnico, je Laubič po posredovanju CSD in policije že moral obiskovati srečanja Društva za nenasilno komunikacijo.

Nikoli ni rekel, da bo ženi kar koli storil

Kot je pričal Gregor Lapajne iz društva – Laubič je obiskoval njegovo skupino v letih 2014 in 2015 –, si je obtoženi želel sprememb: »Čeprav so ga k nam napotili iz CSD, se mu nič ne bi zgodilo, če ne bi prišel.« Med razlogi za prepire je Laubič, kot je dejal Lapajne, tudi sam ugotavljal, da je ljubosumen: »Dejal je, da partnerica dela v nočnem klubu, da je malo ljubosumen, menil je, da partnerica ne skrbi dobro za otroka. Sebe je videl kot delovnega človeka, skrbnega očeta.«

Lapajne je poudaril, da Yolandine zgodbe nikoli ni slišal. Se je pa Lapajnetu nekaj mesecev po koncu obravnave Laubič ponovno oglasil. Samo dva meseca pred umorom mu je povedal, da ga je Yolanda zapustila, da mu govori, da je v varni hiši, vendar je sumil, da je pri drugem moškem. Lapajne je slišal, da je v stiski in mu je svetoval, naj poišče pomoč, zato sta se še slišala po telefonu. »Kasneje je govoril, da se je sprijaznil, da je žena šla, vendar se je slišalo, da tega ne misli. Kljub temu je pomembno, da je tako govoril. Ni pa nikoli rekel, da bi ji kar koli naredil. Res je, da je element nesprijaznjenosti velik kritični dejavnik za taka kazniva dejanja, tudi ko rečejo, kar je Laubič večkrat omenil, da bi za otroke vse naredili. Ampak pri Laubiču sem to dojel kot pozitivno,« je razložil Lapajne.

Dodal je, da Laubič ni bil v primerjavi z drugimi moškimi nič bolj ljubosumen, da pa gre za poseben tip ljudi: »Pri teh moških je sramota, če zveza razpade, zanje je pomembna tipična delitev moških in ženskih vlog. Mislim, da se je tudi zato težje sprijaznil z ločitvijo.«

Prijela sta ga brez težav

Pričala sta tudi policista, ki sta Laubiča prijela na bencinski črpalki, potem ko se je sam naznanil in jima celo pomahal, da sta ga takoj našla in ga odpeljala na policijsko postajo. Sašo Zidar se je spominjal, da je imel v naročju otroka: »Laubič je bil nervozen in se je malo tresel. Otrok pa je bil miren.« Njegov kolega Venčeslav Markoš je še dodal: »Otrok je bil v redu, oče se je kar ukvarjal z njim.« Takrat so Laubiča oblile solze.