Tiskane izdaje
Ljubljana, Bruselj − Preverjanje vseh potnikov na slovensko-hrvaški meji že zapleta odnose med državama. V diplomatskih krogih je kar precej nezadovoljstva z ravnanjem hrvaškega premiera Andreja Plenkovića, ki da položaj »rešuje« v medijih in zavaja državljane.
Plenkovič je pojasnil, da se v Sloveniji zavedajo težav za državljane, na katere so opozarjali že med sprejemanjem uredbe. Kot članica schengenskega območja jo država mora izvajati, in ko bo Hrvaška postala članica, se bo enako pričakovalo od nje. Če bi se Hrvaška bolj pripravljala na vstop v schengen, težav v takšnem obsegu ne bi bilo, navajajo viri. Opozarjajo tudi, da vprašanje nikakor ni dvostransko, saj zadeva celotno EU, »zato naj ga Plenković raje odpre pred vsemi kolegi iz evropskega sveta«. Dodajajo, da Slovenija ni zahtevala tako ostre uredbe in da Hrvaška ni žrtev Slovenije. Tarča kritik je tudi evropska komisija, ki da je poskušala z bilateralnim okvirom, kar diplomati razumejo kot višek kravjih kupčij in neizpolnjevanja lastnih dolžnosti.
Odstopa od uredbe ne bo
Zaradi izrednih razmer na mejnih prehodih sta premiera Slovenije in Hrvaške vsak dan v stiku. Po današnjem pogovoru s premierom Plenkovićem je Miro Cerar zagotovil, da bo Slovenija ostala dosledna varuhinja schegenske meje.
Cerar zagotavlja, da bodo slovenske oblasti naredile vse, da bi promet tekel tekoče, a odstop od uredbe o temeljitejšem nadzoru vseh potnikov ne pride v poštev. Bo pa Slovenija posegla po možnosti ciljnega in usmerjenega preverjanja ob hkratnem zagotavljanju varnosti, ko bodo kolone na meji predolge.
Cerarjevo sporočilo je treba razumeti tudi v luči pričakovanja odločitve arbitražnega sodišča o poteku meje med državama. Po umiku Hrvaške iz arbitraže se v delu hrvaške javnosti širi teza, da je poostren nadzor na slovensko-hrvaški meji del strategije slovenske vlade, kako prisiliti Hrvaško, da bi se vrnila v arbitražni postopek.
Vodja izmene ne more preprosto skrčiti kontrole
Robert Perc s Policijske uprave Novo mesto nam je pojasnil, da odločitev za začasni manj temeljiti pregled v skladu z uredbo o mejnem režimu in v sodelovanju s pristojnimi na sedežu PU Novo mesto sprejema poveljujoča oseba na policijski postaji na Obrežju. V nočnem času je bil to vodja izmene. A ta še zdaleč nima pristojnosti, da bi se za spremenjen mejni režim odločil zgolj na podlagi dolžine kolon ali čakalne dobe: »Presoja mora biti strokovna, na podlagi kataloga strokovnih znanj, veščin, izkušenj, usmeritev in pravnih podlag, ki jih imamo. Po vsaki spremembi moraš namreč argumentirati svojo odločitev. V poročilih moraš pojasniti, zakaj in kako si to storil, in nato še vedno zagotavljati izvajanje mejne kontrole na način, ki ga predpisuje schengenski zakonik.«
Brez neprestanega usklajevanja ne gre
V pomoč poveljujočim potekajo usklajevanja tako znotraj slovenske policije (mejne, recimo, s prometno policijo glede razmer na cestah) kot z drugimi institucijami (Dars mora zagotoviti signalizacijo, hrvaška policija ustrezen kader), razlaga Perc: »Upoštevati je treba promet v tujini, prometni koledar in izkušnje iz preteklih let, stike s sosednjimi varnostnimi organi.«
Vodilo slovenske policije je, da se delna opustitev izvaja čim krajši čas, saj stalna rešitev ostaja sistematična kontrola vseh osebnih dokumentov, pojasni Perc. In to neodvisno od postopkov hrvaških policistov, saj je za varovanje schengenskega območja ključno preverjanje potnikov pri vstopu v Slovenijo.
(Za povečavo kliknite na infografiko.)
So bile razmere prejšnji konec tedna izjema?
Po prometnem jutru se je v današnjih zgodnjih popoldanskih urah kolona vozil pred mejnim prehodom Obrežje kljub preverjanju vseh osebnih dokumentov zmanjšala celo na manj kot sto metrov. Ali se bo tovrstni trend nadaljeval čez vse praznike, lahko na policiji le ugibajo. Dejstvo je namreč, da je bil promet prejšnji vikend in v sredo večji kot pred lanskimi velikonočnimi prazniki, pravi Perc: »Morda je bil zaradi sovpadanja katoliške in pravoslavne velike noči ter šolskih počitnic prejšnji vikend na naših mejah prometno bolj obremenjen, kot so ponavadi vikendi pred velikonočnimi prazniki. Mogoče bomo letošnji velikonočni vikend zato imeli manj prometa.«
Mejni prehod Obrežje je v lanskem velikonočnem vikendu v štirih dneh od petka do sobote prečkalo 27.584 osebnih vozil, od tega zgolj v petek 16.235. Prejšnji petek, ko je na Obrežju čakalna doba do delne opustitve kontrole znašala skoraj pet ur, so našteli 10.936 osebnih vozil, v soboto pa ob polovico krajših čakalnih dobah zaradi delne opustitve kontrole nadpovprečnih 15.107.
Z avtodomi in prikolicami po stranskih istrskih cestah
Danes je bilo treba za hrvaško Istro spet čakati različno dolgo; popoldne so za izstop proti Hrvaški v Sečovljah in Dragonji čakali približno 40 minut, na Starodu pa dve uri. Hrvaški obmejni policisti so skoraj v celoti opustili sistematično pregledovanje vseh potnikov in pregledujejo samo izbrane, slovenski policisti pa se prilagajajo razmeram. Pričakovati je, da bo najhuje šele jutri in prihodnje praznične dni.
Kolone na mejnih prehodih povzročajo ljudem številne težave, zlasti tistim, ki se vsak dan vozijo v službo, na študij ali v šolo čez mejo. Prebivalci v obmejnih krajih, na primer v Dragonji in Sečovljah, imajo težave pri dostopu domov ali odhodu od doma. Tranzitni turisti povzročajo gnečo celo na najbolj stranskih cestah. S pomočjo google mapa se peljejo skozi istrske vasi (na primer skozi Šmarje in Sv. Petra do Dragonje), čeprav te ceste niso primerne za tovornjake, avtodome ali počitniške prikolice. V Sečovljah se vozijo vzdolž glavne ceste po cestici, ki je namenjena domačinom za dostop do vinogradov in sadovnjakov. Vinarka Ingrid Mahnič, ki ima v Dragonji kmečki turizem, je povedala za primer skupine nemških gostov, ki so se z avtobusom pripeljali iz Novigrada na ogled Pirana, potem pa doživeli večurno kalvarijo na mejnem prehodu. Hrvaška turistična agencija je po tako pokvarjenem izletu napovedala, da v takih razmerah ne bo več vozila turistov iz hrvaške Istre v Slovenijo. Tako postaja vse bolj očitno, da zastoji na mejah ne povzročajo škode samo hrvaškemu turizmu, ampak tudi slovenskemu. Še posebej so zaskrbljeni veliki trgovci v Kopru, ki so v zadnjih letih pridobili na tisoče kupcev iz hrvaške Istre, zdaj pa se je njihov obisk za polovico zmanjšal.
Domačini pa opažajo tudi stiske turistov, ki na poti od Kozine do meje v Istri nimajo primernih počivališč s sanitarijami, zaradi česar so čakajoči na tej poti v povsem nečloveških stiskah in težavah.
S klikom na to povezavo najdete najbolj aktualne prometne informacije
Smetišče daleč kot na drugem koncu Slovenije
S posebno težavo se srečujejo v piranski občini, ker imajo odlagališče odpadkov v Dragonji. Več kot 20 tovornjakov na dan odpelje odpadke na občinsko smetišče, kar zdaj traja kar od dve do tri ure dlje. Predsednik uprave Okolja Piran Alen Radojkovič je zato na piranskem občinskem svetu dejal, da bi morali od države in EU zahtevati odškodnino pa tudi gradnjo tretjega ločenega pasu za lokalni promet (in intervencije). Od župana Petra Bossmana Pirančani zahtevajo, naj slovenskemu premieru piše podobno pismo, kot ga je hrvaškemu premieru napisal umaški župan Vili Bassanese, ki ga je zaprosil, da čim prej poskrbi za ukrepe, saj bodo sicer trpeli življenjski standard, gospodarstvo in razvoj prebivalstva ob meji in po vsej Hrvaški.
