Tiskane izdaje
Ni pogosto, se pa zgodi, da v tujini z avtomobilom naredimo prekršek. Včasih vse skupaj plačamo kar takoj, če pa nam globe zaradi tega ali onega razloga ne naložijo že na kraju dogodka (na primer, če nas posname samodejni radar s kamero), lahko postopki potekajo v različnih smereh. Poskušali smo izvedeti kakšno zanimivo podrobnost.
Na ministrstvu za pravosodje so nam pojasnili, da lahko odločbo o prekršku vročijo pristojni organi tuje države – bodisi neposredno bodisi prek mednarodne pravne pomoči –, lahko pa se tuja odločba posreduje v postopke priznanja in izvršitve pristojnim organom naše države. V teh dveh primerih gre za dva posamična inštituta medsebojnega sodelovanja, ki sta lahko povezana (vročitvi odločbe sledi postopek izvršitve denarne kazni), lahko pa gre zgolj za vročanje odločbe (primer je Italija, pri kateri obstaja pravna podlaga za vročanje listin, ni pa je za medsebojno izvrševanje denarnih kazni).
Pravna podlaga
Kakšna je pravna podlaga omenjenih dveh institutov? Za prvega – o sodelovanju (vročanje listin, pridobivanje podatkov o lastnikih motornih vozil; na primer, ko gre za posnetek vozila na stacionarnem radarju) med državami članicami Evropske unije (razen za Italijo, Grčijo in Irsko) v okviru prekrškovnih postopkov – je pravna podlaga konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami EU iz leta 2000. Pravna podlaga za sodelovanje v prekrškovnih zadevah v razmerju do Italije, Grčije in Irske pa je konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma iz leta 1985. Precejšnje število odločb o prekršku iz Avstrije in Italije se vroča tudi prek mednarodne pravne pomoči – torej prek pristojnega slovenskega sodišča, ki zaprosilo tujega organa za vročitev odločbe izvrši tako, da listine vroči naslovniku.
Pravno podlago za drugi institut – izvršitev prekrškovnih odločb, izdanih v tujini, prek slovenskega sodišča – določa okvirni sklep evropskega sveta iz leta 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni. Ta pravna podlaga se uporablja v razmerju do držav članic EU, ki so ga, tako kot Slovenija z zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije, tudi same vključile v svoj pravni red. To je storila večina držav članic EU, ne pa vse, izjema so (spet) Grčija, Irska in Italija – v zadnjih dveh sicer poteka postopek implementacije v pravni red.
Najmanj 70 evrov
Vse omenjeno velja za izvršitev odločb za vse tipe prometnih prekrškov. Če je bila po zakonu države izdaje (na primer Avstrije) za ravnanje, ki je v nasprotju s predpisi o varnosti v cestnem prometu in je opredeljeno kot kršitev (cestni prekršek), izrečena denarna kazen, sodišče druge države (na primer Slovenije) tako denarno sankcijo prizna in izvrši, ne da bi ugotavljalo dvojno kaznivost (torej, da je tako ravnanje prekršek tudi po pravu naše države).
Da se lahko takšna kazen pri nas izvrši, mora biti znesek globe najmanj 70 evrov. Ko se vprašamo, odločbe katerih organov se lahko izvršijo, velja naslednje pravilo: priznavajo se lahko odločbe organov, zoper katere je po pravu države mogoče izpodbijati odločbo pred pristojnim sodiščem (na primer prekrškovni sodnik ali kazenski sodnik). Glede zastaranja velja, da se izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.
Jezik
Kaj pa, če pisanje, ki se nanaša na nas, ni v slovenskem jeziku? Kakor so nam povedali na ministrstvu, je obravnava neprevedenih listin odvisna od pravne podlage, na podlagi katere se listine vročajo (konvencija EU ali schengenska konvencija). Listine se lahko vročajo bodisi tako, da tuji organ pošlje zaprosilo za vročitev listine neposredno ali prek ministrstva za pravosodje oziroma pristojnega slovenskega sodišča, s prošnjo, da jih vroči naslovniku. V tem primeru sodišče poduči naslovnika, da lahko sprejem listin zavrne, če niso napisane v jeziku, ki ga določa konvencija, in obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika listine.
Drugi način je neposredno vročanje naslovniku po pošti. Če obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika, v katerem so listine napisane, je dolžnost organa, ki jih pošilja, da zagotovi prevod v uradni jezik države, kjer naslovnik prebiva. Če je organu, ki je izdal listino, znano, da naslovnik razume samo neki drug jezik, pa je treba pisma ali vsaj njihove pomembne dele prevesti v ta drugi jezik.
To pomeni, da je tuji prekrškovni organ dolžan prevesti pisanje v uradni jezik države naslovnika oziroma tretji jezik, če obstaja razlog za domnevo, da naslovnik jezika, v katerem je sestavljena listina, ne razume. Če je prekrškovnemu organu znano, da naslovnik razume na primer angleško (če je storilec prekrška ob prekrškovni obravnavi uporabljal angleščino), lahko poskrbi tudi za prevod v ta jezik.
Kam gre denar?
V primeru, da so pristojni organi tuje države zgolj vročili odločbo o prekršku, s pozivom na plačilo izrečene kazni, bo kazen praviloma plačana pristojnim organom tuje države oziroma na račun, ki bo naveden v odločbi ali obvestilu. V primeru, ko pa so pristojni organi zaprosili za izvršitev odločbe v Sloveniji, gre prihodek državi izvršiteljici – torej Republiki Sloveniji (razen če se državi dogovorita drugače; dogovor se nanaša zlasti na izvršitev premoženjsko pravnih zahtevkov).
Kaj pa kazenske točke? Omenjeni okvirni sporazum ureja vzajemno priznavanje denarnih kazni, ne pa kazenskih točk. Vsaka država kaznuje kršitelja prometnih predpisov v skladu s svojimi prometnimi predpisi. Kakor so nam odgovorili z okrajnega sodišča v Celju, ki je izključno pristojno za izvajanje tujih prekrškovnih odločb pri nas, kršitelji s slovenskim državljanstvom pridobivajo kazenske točke samo s prekrški, storjenimi v Sloveniji. Ali »naši« kršitelji dobijo kazenske točke za prekrške, ki jih storijo v tujini, je odvisno od zakonodaje v posamezni državi. Kazenske točke, izrečene za prekrške v tujini, se pri nas ne upoštevajo.
V Sloveniji je, kot rečeno, za odločanje v zadevah priznanja in izvrševanja odločb sodišč in drugih pristojnih organov v državah članicah EU, s katerimi so izrečene denarne sankcije za prekrške in druge kršitve predpisov, izključno pristojno okrajno sodišče v Celju. Kakor so nam sporočili s tega sodišča, so v letu 2014 prejeli 506 zahtevkov tujih organov za izvršitev odločb za prekrške slovenskih državljanov v tujini. Letos do 10. maja je bilo takšnih zahtevkov 91. Lani priznane terjatve iz tujine so skupaj znašale več kot 78 tisoč evrov, plačanih jih je bilo za nekaj več kot 16 tisoč evrov, veliko več jih je šlo v prisilno izterjavo.
Kaj pa prekrški tujcev
Če kršitelj kazni ne plača, prekrškovni organ ali sodišče predlaga okrajnemu sodišču v Celju prisilno izterjavo globe v tujini, ne pa tudi kazenskih točk. Okrajno sodišče pošlje celotno dokumentacijo tujemu organu, ki nato skladno z njihovo zakonodajo odloči, ali bo našo odločbo priznal in izvršil, in o tem obvesti slovenske organe.
Kot zanimivost omenimo, da so na sodišču od slovenskih organov v zvezi s prekrški tujcev, storjenimi pri nas, lani dobili 875 zahtevkov, letos pa 315. Podatkov, koliko glob je bilo tudi izterjanih, nimajo.
