Radan menda dva pacienta umoril pred očmi svojcev

Zdravnik Ivan Radan, ki je med drugim obtožen, da je iz morilske sle umoril šest svojih bolnikov, zavrača krivdo.

Objavljeno
18. januar 2016 10.46
mfe/ivan radana
Mitja Felc
Mitja Felc
Ljubljana - Šest umorov iz morilske sle je bržkone najhujše dejanje, ki ga ima po prepričanju tožilke Katarine Bergant na vesti zdravnik Ivan Radan. A ne teh ne drugih kaznivih dejanj iz obtožnice Radan na današnjem predobravnavnem naroku po pričakovanjih ni priznal. Iskanje resnice se bo tako nadaljevalo na glavni obravnavi, ki se predvidoma začne 22. februarja.

Po zahtevnem predkazenskem postopku, obsežni sodni preiskavi, v kateri so zaslišali kar 108 prič, bila so izdelana izvedenska mnenja, pregledali so veliko dokumentacije, je 41-letni zdravnik Ivan Radan danes na podlagi pravnomočne obtožnice sedel na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. Tja sta ga iz pripora pripeljala pravosodna policista, ki sta ga po končanem predobravnavnem naroku tudi pospremila nazaj za zapahe.

Kompleks boga in predrznost

Če na kratko povzamemo zapisano v obtožnici, tožilka obtoženemu zdravniku očita šest umorov nemočnih pacientov iz morilske sle brez njihove privolitve ali privolitve svojcev. Življenje jim je skrajšal z vbrizganjem prevelike količine morfija ali kalija. Kot je po njenih besedah ugotovil izvedenec klinične psihologije, je pri Radanu zaznal narcistično osebnostno motnjo in kompleks večvrednosti. Da ima kompleks boga, ki dosega močno vznemirjenje, kadar konča trpljenje in določi, kdaj bo oseba umrla. Po prebrani obtožnici je tožilka dodala še, da je svoja dejanja načrtoval, vnaprej poklical svojce, naj se pridejo od bližnjega poslovit, bil vse bolj predrzen, dvema pacientoma je življenje skrajšal celo ob navzočnosti svojcev. Ni pa skrivala, da ga je v preiskavi več medicinskih sester opisalo kot prijaznega in skrbnega, a so zanj seveda tudi obremenjujoče priče.

Obtožnica se sicer začne s kaznivim dejanjem ponarejanja listin. Na stranpota naj bi stopil v drugi polovici leta 2009, ko je delal na intenzivnem oddelku interne klinike, svojim nadrejenim pa izročil potrdila o zdravljenju na dunajski kliniki AKH. S tem je poskušal opravičiti daljše bolniške odsotnosti, vendar se je po preverjanju izkazalo, da se pri severnih sosedih nikoli ni zdravil.

Za skoraj 20.000 evrov je menda Radan oškodoval zdravstveno blagajno, ko je sebi, prijateljem in sorodnikom predpisal več sto receptov za zdravila, ki zaradi sestavine povzročajo močno odvisnost in so uvrščena med prepovedane droge. Med drugim naj bi recepte za tablete xanax predpisal tudi svojemu bratu Kristianu Radanu in prijateljici Mojci Šemerl Harmel. Ta je sicer kriminalistka, ki je najprej obravnavala tudi Radanov primer, pozneje pa se znašla v disciplinskem postopku, saj je znanstvo s preiskovanim zdravnikom zatajila. S tem si je Radan nakopal še kaznivi dejanji omogočanja uživanja prepovedanih drog in zlorabe uradnega položaja.

Obtožen je še osmih kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja. S svojim mobilnim telefonom je namreč posnel več fotografij in videoposnetkov nemočnih in pomanjkljivo oblečenih bolnikov, za kar ni imel soglasja bolnika ali svojcev.

Po prebranih očitkih je Radan povedal, da zapisano v obtožnici razume in kaznivih dejanj ne priznava. Njegov zagovornik Milan Krstić je dodal še, da »ne priznava niti posameznih dejstev iz obtožnice v tem kontekstu, kakor so zapisana«.

Provokacija in lajšanje bolečin

Predobravnavni narok se je nadaljeval s predlogi tožilstva in obrambe, katere naj sodišče izvede na glavni obravnavi. Tožilka je tako med drugim predlagala, naj se v sodni spis dodajo ugotovitve zunanjega strokovnega nadzora nad primeri smrti sedmih Radanovih bolnikov, ki ga je opravila ekspertna komisija zdravniške zbornice. Komisija je v nadzoru po tožilkinih navedbah ugotovila nepravilnosti v petih primerih.

Odvetnik Krstić je temu nasprotoval, saj je komisija, kot je dejal, »napol stoje pregledala dokumentacijo«, poleg tega je poudaril, da nadzor še ni končan, prav tako je bil pregled dokumentov opravljen brez Radanove navzočnosti. Nasprotoval je tudi zaslišanju patologa Armina Alibegovića (njegove ugotovitve so bile za Radana obremenjujoče), saj da je pred tem »delal za policijo«.

Medtem ko iz izvedenskih mnenj izhaja, da gre pri Radanu celo za sadistična nagnjenja, je odvetnik Krstić, nasprotno, prepričan, da so ga le žrtvovali, da bi zakrili napake na otroški srčni kirurgiji (čeprav Radan na pediatriji nikoli ni delal, op. p.). Obramba trdi še, da je šlo pri kaliju za provokacijo in da ga pacient ni dobil, v vseh drugih primerih pa je pacientom bolečine lajšal v skladu z doktrino. A je, kot še piše v obtožnici, avstrijski izvedenec Wolfgang Kröll odmerke zdravil označil za izjemno visoke.