Priče po sedmih letih spet o skrivnostnem uboju

Ljubljana – »Tega je že tako dolgo časa, da bi bilo najbolje, če preberete, kar sem že povedal na sodišču,« je na sojenju Radenku Đurđeviću za uboj Mustafe Rastoderja januarja 2009, s katerim so se ukvarjala že sodišča na treh stopnjah – nato pa so primer v roke spet dobili sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča – povedal Sead S.

Kot je Sead S. potožil na sodišču, ga pričanje bremeni, saj je že večkrat vzel dan dopusta (predsednik senata ga je sicer poučil, da brez potrebe, kajti stroške delodajalcu v tem primeru plača država), poleg tega so se med preiskavo menda do njega vedli, kot da je kriminalec, ko so mu vzeli prstne odtise in vzorec DNK (da bi ga izključili kot možnega storilca, ga je spet poučil predsednik senata), na sodišču pa da je že večkrat povedal vse, kar je vedel. Če bi takrat vedel, da bo moral skozi ta proces, ne bi klical policije in se vpletal, je dejal.

Vendar ni nič pomagalo, Sead S., ki je bil sosed 28-letnega Mustafe Rastoderja, je moral spet izpovedovati, kako je tistega jutra 19. januarja našel umorjenega. Zvečer je najprej srečal Rastoderja ter sestro in mater obtoženega Radenka Đurđevića, Anjo in Jovanko Nikolić. Pozneje je slišal Anjo Nikolić, ki je Rastoderja večkrat obiskala, kako razbija po vratih. Zjutraj pa je zgodaj vstal, da bi odšel v službo, in opazil, da so vrata stanovanja odprta. Ko je naposled vstopil, je Rastoder ležal na kavču, v rokah je imel mobilni telefon ali daljinec (izkazalo se je, da je šlo za daljinec). Policisti so ugotovili, da je nekdo vanj izstrelil kar osem nabojev. Sead S. je na sodišču med drugim razlagal, da v hodnik, kjer je živel tudi Rastoder, ni mogel prav vsak, saj je bil zaklenjen s ključem, ki so ga imeli stanovalci hodnika in imetniki kleti.

Do višjega in vrhovnega sodišča ter spet nazaj

Kot smo poročali, je policija najprej preiskovala domnevo, da je Rastoderja ubilo njegovo dekle Anja Nikolić, saj so stanovalci večkrat slišali njune prepire. Tudi tistega večera je po vpitju odvihrala k materi in jo, čeprav ji zaradi veljavne prepovedi približevanja ne bi smela blizu, spet pretepla. Policisti so mladenko odpeljali okrog četrt na polnoč in jo pridržali, približno tri ure pozneje pa je Rastoder obležal pod streli. Potem ko so policisti Nikolićevo izključili kot možno osumljenko, jih je preiskava pripeljala do njenega brata, takrat 25-letnega Đurđevića. Glavni vzrok, da se je na seznamu osumljencev uvrstil najviše, so štirje delci, značilni za streljanje, ki so jih našli na njegovih oblačilih. Ob aretaciji je dejanje sicer priznal, a si je nato, ko je primer prišel na sodišče, premislil. Zagovornik je med drugim dejal, da so ga pridržali dlje, kot bi ga smeli, in da »po več kot 60-urnem mučenju ni več vedel, kaj govori in podpisuje«.

Okrožni sodniki so na prvem sojenju ocenili, da za obsodbo ni dovolj dokazov. Smodniški delci so namreč dokazovali le, da je bil obtoženi v času streljanja v istem prostoru, ne pa tudi, da je sam pritisnil na sprožilec. Tožilstvo se je na oprostilno sodbo pritožilo, višje sodišče pa je nato Đurđevića obsodilo na 12 let zapora. Nov preobrat je nastal v režiji vrhovnega sodišča, ki je po pritožbi obrambe sodbo razveljavilo in sojenje vrnilo na prvo stopnjo.

Na sodišče je včeraj znova prišlo osem prič, še vedno pa iščejo Johna Banovića, Rastoderjevega prijatelja, ki ga je težko najti, a bi ga bilo treba zaslišati. Sojenje bi se lahko nato kmalu končalo, skoraj gotovo pa je, da se bo tako v primeru obsodilne kakor oprostilne sodbe ena stran pritožila.