Tiskane izdaje
Maribor – Na sodnem procesu zoper četverico, sodeč po obtožnici vpleteno v afero z mariborskimi radarji, sta priči spregovorili o domnevnih nenavadnih kriminalističnih prijemih. Uslužbenca občine trdita, da so jima kriminalisti dejali, da dolgo ne bosta videla svojih otrok, ker sta na Kanglerjevi strani.
Uroš Kosi, vodja občinskega sektorja za komunalo in promet, se je s kriminalistoma srečal dvakrat, v spomin pa se mu je vtisnil zlasti prvi razgovor. Pravi, da sta mu govorila, zakaj zagovarja Franca Kanglerja in šefa občinskega urada za komunalo in promet Vilija Eisenhuta, in mu zagrozila, da bo njegov otrok ostal brez očeta. »Torej sta na vas izvajala pritisk?« je zanimalo Kanglerja. »Da.« »Ste slišali, da sta grozila še komu drugemu?« »Alešu Klincu,« je odvrnil Kosi.
Klinc je to potrdil. Najprej je bil razgovor povsem rutinski, saj so govorili o vsem mogočem, tudi o vremenu, je pojasnil, zatem pa je bil deležen pritiska. »Zagrozila sta mi, da sem lahko ovaden in grem v zapor, če ne bom govoril resnice.« Spomni se tudi besed, da bi lahko njegov sin, ki sta ga policista poimenovala z imenom, ostal brez očeta. »Kriminalist je vedel, kako je otroku ime?« se je čudil Kangler. »Pred tem smo se pogovarjali tudi o otrocih,« je pojasnil Klinc.
Klinc, ki je zaposlen v istem uradu kot Kosi in je bil član komisije za pripravo projekta nadgradnje in avtomatizacije cestnega prometa, ki se ga je občina v obliki javno-zasebnega partnerstva lotila z družbo Iskra Sistemi, nikogar od četverice obdolženih ni obremenil. Nasprotno, dejal je, da zamisel ni zrasla na Kanglerjevem zelniku, marveč je šlo za projekt urada, saj je bilo stanje semaforskega sistema skrb vzbujajoče, letni stroški vzdrževanja pa so znašali okrog pol milijona evrov.
Kangler nanj tudi ni kakorkoli vplival, ne spomni se, da bi pri izboru kdo dajal prednost Iskri ali da bi bilo rečeno, da bo prav ta dobila posel. Po njegovih besedah se je komisija zavzemala za tako objavo razpisa, da bi se nanj lahko prijavilo čim več interesentov.
Enakega mnenja je bil Kosi, ki je prav tako dejal, da nanj ni nihče pritiskal: »Kolikor vem, se župan s tem ni ukvarjal, razen ko je moral podpisati kakšen dokument.« Da bi prekrškovni sistem, iz katerega si je nameravala Iskra poplačati vložek, uvedli šele po volitvah, da Kangler zaradi tega ne bi imel težav, je zanj prav tako popolna neznanka.
Kosi je zanikal, da bi kriminalistom povedal karkoli o uvedbi prekrškovnega sistema šele po volitvah. »V uradnem zaznamku to piše. Ste to izjavili ali ne?« je vanj dregnil Kangler. »Ne. Odgovarjal sem na vprašanja, nisem pa mogel pogledati, kaj so zapisali.« Kosi trdi, da zapisnika po razgovoru ni dobil na vpogled.
»Sem od vas kadar koli zahteval, kje naj stojijo radarji?« je z izpraševanjem nadaljeval Kangler. »Ne.« Kdo je bil tisti, ki je to določil?« »Komisija. To je bila tehnična zadeva,« je pojasnil Kosi. »Se pravi, vi ste določili na podlagi predhodnih analiz, kje naj radarji stojijo? »Da.«
Bivši mariborski župan je namreč že med zagovorom pred enim mesecem zatrjeval, da bi on radarje postavil pred šole in vrtce, vendar se v to ni želel mešati: »Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bodo v enem dnevu zaznali pet tisoč kršiteljev. Želel bi si, da ne bi bilo nobenega.«
Tožilstvo Kanglerju očita zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, trem soobdolženim, Eisenhutu, Tomažu Vrčku iz Iskre in Boštjanu Ferku z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo pa pomoč pri tem. Naprtilo jim je, da je bil razpis prilagojen podjetju Iskra Sistemi, vrednost investicije pa je s prvotnih 5,6 poskočila na skoraj 30 milijonov evrov.
A Vili Eisenhut je v svojem zagovoru to postavil v drugačen kontekst. Po njegovih besedah so predstavniki Iskre šele v drugem krogu konkurenčnega dialoga občini prvič predstavili spremenjeno, torej dražjo ponudbo. Temu je sledila novelacija dokumenta identifikacije investicijskega projekta in vrednost so zaradi dodanega prekršovnega sistema dvignili s 5,6 na 29,8 milijona evrov. To je potrdil tudi mestni svet in Eisenhut je prepričan, da je prav mestni svet tisti, ki se je odločil za obnovi celotnega semaforskega sistem na način, kot ga je predstavila Iskra.
Da pri poslu z radarji ni bilo nobenih nepravilnosti, je s svojega zornega kot potrdil tudi bivši Kanglerjev podžupan Milan Mikl. Osebno se s tem projektom sicer ni ukvarjal, enkrat je podpisal le nek aneks, vendar so radarji takrat že stali. Je pa dejal, da med razpravo o tem projektu na mestnem svetu nihče od svetnikov ni problematiziral kakršnih koli nezakonitosti.
