Priči znova različno o toku denarja

Nekdanji šef Cestnega podjetja Maribor Janez Škoberne se otepa očitkov, da je izdajal fiktivne račune.

čet, 14.01.2016, 21:00

Maribor – Na sojenju nekdanjemu prvemu možu propadlega Cestnega podjetja Maribor (CPM) Janezu Škobernetu sta znova pričala nekdanji komercialni direktor CPM Dušan Slapnik in direktor družbe Ponting Marjan Pipenbaher. Z njuno pomočjo so hotele stranke v postopku razčistiti tok denarja.

Škoberne se je s soobtoženima Petrom Gaborjem in Robertom Kladnikom na zatožni klopi znašel zaradi plačila domnevno fiktivnih računov. Tožilec Niko Pušnik mu je naprtil, da je kot direktor CPM pri gradnji pomurske avtoceste sklenil podizvajalsko pogodbo z družbo Diroma, da bi ta opravila dela na viaduktu Kupetinci. Prejela je plačilo v znesku 170.000 evrov, del pa po tožilčevem prepričanju ni opravila, saj je bila le slamnata družba in ni zaposlovala niti enega delavca. Njen direktor je bil obtoženi Gabor.

CPM je posel na tem avtocestnem odseku prevzel od podjetja NGR in se, kot je že aprila lani povedal Dušan Slapnik, zapletel v vojno s projektanti, saj zaradi dolgov NGR niso dobili dokumentacije. V družbi Ponting so jim dali jasno vedeti, da bo treba najprej poravnati dolg, potem pa se lahko pogovarjajo, je dejal Slapnik.

S Škobernetom sta zato denar kar v aktovki fizično odnesla na sedež Pontinga in ga izročila Marjanu Pipenbaherju. Po Slapnikovih besedah je bilo v kuverti 170.000 evrov, ki jih je Diroma vrnila CPM. Z njo so sklenili pogodbo za dobavo kljuna za narivanje, a se je kasneje izkazalo, da lahko CPM za nižje stroške predela svoj kljun. »Zadevo do Pipenbaherja smo plačali pošteno, da smo lahko delali naprej,« je potrdil Slapnik tudi ob drugem obisku sodišča.

Pipenbaher je prav tako vztrajal pri aprilski izjavi, ko je povedal, da s partnerjem nista zahtevala plačila v gotovini, marveč le, da CPM pošteno poravna dolg. Da bi mu Škoberne in Slapnik prinesla 170 tisočakov, je zanikal, toliko CPM Pontingu sploh ni dolgoval. Po njegovih besedah je šlo za 63.000 evrov.

Osem mesecev po prvem pričanju je imel Pipenbaher v spominu enak znesek. Poudaril je, da je bila to edina gotovina, ki jo je prejel od CPM. »Nimamo kaj skrivati,« je dejal. Za račun, ki so ga izdali, so tudi plačali vse davke, je pripomnil.

Sumljiv račun za 170.000 evrov ni edini očitek, ki se je znašel v obtožnici. V njej je še domnevno fiktivni račun v znesku 450.000 evrov, ki da ga je CPM plačal družbi Ecos Celje za dela pri gradnji Mercatorjevega centra na Pobrežju v Mariboru. Tako kot Diroma tudi Ecos ni imel zaposlenih in storitev ni opravil, vztraja tožilec.

Škoberne to zanika, trdi, da je Ecos opravil polovico naročenih del, druga pa oddal podizvajalcem. Po njegovih besedah je bil Ecos eden od podizvajalcev CPM, ki jim je ta skupno oddal 80 odstotkov posla. Menda jim ga je delno poplačal z delnicami družbe NGR, ali so bile te kaj vredne, pa se obramba in tožilstvo nikakor ne moreta zediniti. Ali bo uganko razvozlal finančni izvedenec, sodnica še ni odločila.

Prijavi sovražni govor