Tiskane izdaje
Ljubljana - Potem ko je preiskovalna sodnica v nedeljo odredila enomesečni pripor za Natalijo Markač in Matica Munca iz svetovalnice Akcija! zaradi domnevne vpletenosti v skrivanje petletne Klare Kaker, so po naših neuradnih podatkih danes popoldne pridržali tudi Munčevo ženo Jernejo.
Celjski kriminalisti so potrdili prijetje ženske z območja Ljubljane zaradi suma odvzema mladoletnega otroka in več informacij obljubili v prihodnjih dneh. Sicer se pa danes izteče rok, v katerem mora o pritožbah zoper odreditev pripora Muncu in Markačevi odločiti zunajrazpravni senat.
Predlog za odpravo pripora svoji stranki je vložil tudi odvetnik očeta koroške deklice Boštjana Kakerja Boštjan Verstovšek. Pojasnjuje da zato, ker se je izkazalo, da je bilo njegovo dosedanje ravnanje v nasprotju z njegovo resnično voljo, saj ni želel, da se deklico skriva, a je molčal zaradi pritiskov in groženj.
V potrditev navedb, da je od Munca in Markačeve že več mesecev zahteval vrnitev deklice, Kaker prilaga pisma, ki jih je pisal obema. In medtem ko vsi vpleteni trdijo, da ne vedo, kje je deklica, smo se v potrditev našega včerajšnjega pisanja o obstoju fotografij deklice z dnevnim časopisom, iz katerih naj bi izhajalo, da je s Klaro vse v redu, uspeli dokopati do omenjenih posnetkov.
»Evo, dokaz, da je 'koroška punčka' živa, zdrava in vesela,« je pripis v elektronskem sporočilu, ki je 7. junija lani prispel z gmail naslova Natalije Markač na elektronski naslov Boštjana Kakerja skupaj s tremi fotografijami petletne Klare. Deklica je fotografirana ob izvodu Slovenskih novic z dne 3. junija lani.
»Vrnitev je težka«
Deklico, ki ji je s tem, ko je iztrgana iz okolja, v katerem je živela in ga je bila vajena, ker ne obiskuje vrtca in nima stikov ne z materjo ne z vrstniki, kratena pravica do normalnega otroštva in je njen razvoj nedvomno ogrožen, še vedno iščejo.
Za mnenje o tem, kakšne posledice imajo otroci, ki jih nenadoma odvzamejo iz domačega okolja, smo povprašali tožilko Vlasto Nussdorfer, predsednico društva Beli obroč. Iz njenega odgovora, ki je splošen in se ne nanaša na konkretni primer, temveč vseh takih in podobnih primerov, je povsem jasno, da so za otroka takšni dogodki zelo stresni.
»V primerih razhodov staršev in težav v družinskih odnosih je potrebno otroke seznaniti s spremembami, ki so ali bodo nastopile, in jih pripraviti na nov način življenja pri enem izmed staršev in omogočiti stik z drugim, razen, če to ni možno zaradi različnih okoliščin: odsotnost, neprimernost starša, sum kaznivih dejanj, ...,« poudarja Nussdorferjeva.
Če otroka doleti tragedija da mu nenadoma umreta starša ali na kakršen koli drug način »izgineta« iz njegovega življenja je to lahko zanj, kot pravi sogovornica, »nepopisen stres, saj si ne more in ne zna razložiti, zakaj se mu je to zgodilo, lahko se celo sprašuje, ali je sam za to kriv. Tu in tam se žal srečujemo s primeri, ko eden izmed staršev odtuji otroka drugemu in ga odpelje, v preteklosti je bilo kar nekaj odhodov v tujino. Zagotovo to pušča na otrocih hude posledice. Nenadoma izgubijo tudi stare starše, prijatelje, nenazadnje celo sobico z igračami, morda hišnega ljubljenčka, lahko tudi sestre ali brate«.
Če in ko se otrok vrne, pa je ta vrnitev težka, saj se je lahko medtem tam, kjer je živel nazadnje, marsikaj spremenilo, zato je celo prihod domov nova travma, ki jo morajo obravnavati strokovnjaki. »Izginotje otrok je bilo vedno, tudi v preteklosti, povezano z velikimi iskalnimi akcijami, klici na pomoč, še zlasti, če je šlo za ugrabitve tretjih oseb. Zgodilo se je celo, da kakšnega izmed otrok nikoli več ni bilo nazaj.«
»Če in ker vedno poudarjamo pravice otrok, ki morajo biti v takih primerih pred različnimi nagibi staršev ali enega izmed njih, smo tu zagotovo pred hudo preizkušnjo: kdo vse je 'padel na izpitu', kdo je odgovoren, da nekaterih otrok v trenutku ni več. Staršem bi morali dati jasno vedeti, da niso lastniki otrok, kar si sami kdaj domišljajo, pač pa je nad njimi in ob njih država, ki mora v imenu nič krivih, staršem na milost in nemilost prepuščenih otrok, ukrepati,« je jasna Nussdorferjeva.
Kot dodaja, je vsak primer seveda svet zase, »a vsi nas vedno znova učijo in opominjajo, da imamo starši poleg pravic tudi velike dolžnosti. Odgovornost staršev, očetu in materi, narekuje skupno skrb v dobrobit otroka. Tu ni prostora za zamere, maščevanje, podtikanja, ...« še meni.
Preveč zgovorna tožilka
Stranska epizoda zgodbe o koroški deklici je tudi dicsiplinski postopek, ki ga je proti tožilki Aleksandari Štiblar z oddelka v Velenju zahteval generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Štiblarjeva, ki je nekaj časa vodila primer koroške deklice, je že v začetku lanskega poletja na Munčevi Facebook strani zapisala, da ji je zaradi odločitve nekdanjih slovenjgraških kolegov slabo. Ko pa je nekdaj mesecev za tem za Slovenske novice znova spregovorila o podrobnostih odmevnega primera, ni skoparila z ostrimi komentarji o delu svojih nadrejenih, ki so po njenem mnenju naredili vrsto napak, od nje pa želeli, da bi na hitro zavrgla sum spolne zlorabe, ki naj bi jo zakrivil materin oče.
O uvedbi disciplinskega postopka je Štiblarjeva izvedela iz medijev. Njen zagovornik odvetnik Tomaž Bromše nam je povedal, da je na vrhovno državno tožilstvo in na disciplinskega tožilca že dvakrat naslovil vprašanje za potrditev te informacije, a odgovora ni dobil, edini odgovor, ki ga je prejel od generalnega tožilca na vprašanje o morebitnih ukrepih glede obveščanja javnosti, preden je o disciplinskem postopku obveščena njegova stranka, pa je, da mu na to vprašanje ne bo odgovoril, pravi.
Iz urada generalnega državnega tožilstva so nam sporočili, da je disciplinska tožilka predlagala uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinskim sodiščem prve stopnje.
Dedek ve, kje je babica
V javnosti že dlje časa krožijo govorice, da je Klara Kaker nekje z babico po očetovi strani. Očeta obsojenega Boštjana Kakerja smo vprašali, ali je skupaj s Klaro res izginila neznano kam tudi njegova žena, dekličina babica. »Jaz že vem, kje je moja žena,« odgovarja Zvone Kaker in zanika, da bi se z ženo razšla.
Na vprašanje, kdaj jo je nazadnje videl, pa pravi: »Kaj naj vam rečem... ko se bo vse razkrilo, boste izvedeli, kako je bilo, zdaj ne morem dajati kakšnih izjav, morate me razumeti.«
Na račun Matica Munca in domnevno spornega delovanja njegove svetovalnice Akcija! se zadnje dni pojavlja čedalje več očitkov. Kot pojasnjuje glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček, so v lanskem letu prejeli pobudo za izredni nadzor Munčeve svetovalnice. »Pri preverjanju dejstev je bilo ugotovljeno, da njegova svetovalnica ne izvaja socialnovarstvenih storitev in zaradi tega ne sodi v pristojnost socialne inšpekcije«.
Na pričevanja nekaterih oseb, češ da so o spornem ravnanju Munca pred šestimi leti obvestili inšpekcijo, a ni bilo odziva, Trčkova odgovarja, da takšne trditve zavrača. »Če bi tako prijavo prejeli, bi jo odstopili organom pregona, saj je iz opisa spornega ravnanja razvidno, da gre za kaznivo dejanje«.
Je Munc igral dvojno vlogo?
Danes smo v Delu namreč povzeli pričevanje enega očeta, ki za zdaj želi ostati anonimen, o milo rečeno spornem delovanju Munca v razveznem postopku. Munc je menda igral dvojno vlogo; medtem ko je očetu ponujal, da mu bo proti plačilu 10.000 evrov uredil vse, je menda hkrati sodeloval z njegovo ženo, ki se je bila pred tem odselila v varno hišo in čez nekaj mesecev na Munčevo nagovarjanje očeta (lažno) obtožila spolne zlorabe otroka, s čimer naj bi dosegla preprečitev stikov. Oče je bil potem pravnomočno oproščen vseh obtožb, družina pa je ponovno zaživela skupaj.
O domnevnih disciplinskih postopkih, v katerih naj bi se bil po podatkih, ki so zaokrožili v javnosti, znašel Munc, ko je še delal na Centru za socialno delo Moste-Polje, pa Trčkova pravi, da inšpekcija ne vodi podatkov o tem, na katerega strokovnega delavca posameznega centra za socialno delo se nanaša pobuda za izredni inšpekcijski nadzor, »zato v tako kratkem času tudi ne moremo potrditi prejema zahteve za izredni nadzor nad delom Matica Munca, ko je delal na centru za socialno delo«.
Kot je še dodala, je inšpekcija med izvajanjem inšpekcijskega nadzora v zadevi »koroške deklice« zasledila sum storitve kaznivega dejanja in je o tem obvestila pristojni organ pregona.
