Prihajajo meseci, nevarni za pešce

Ljubljana – Meseci v letu, ko so noči daljše, so statistično gledano najnevarnejši za pešce, saj se največ nesreč zgodi ravno v temnem delu dneva oziroma ponoči. Pešci tako še naprej ostajajo med najbolj ogroženimi udeleženci v cestnem prometu, skrb vzbujajoče pa je, da se veliko nesreč zgodi v naseljih in na prehodih za pešce.

V nasprotju s trkom avtomobilov pešca pri nesreči ne varuje jekleni oklep, zato so ponavadi že pri manjših hitrostih posledice izjemno hude ali usodne. Analize kažejo, da so za nesreče odgovorni neprevidni (včasih celo objestni) vozniki, dobršen del odgovornosti pa nosijo še neprevidni pešci, predvsem so največkrat gluhi za opozorila, da je treba na pot v temi, tudi če gremo le za hip na cesto, svoje življenje zavarovati z odsevnimi trakovi ali kresničkami.

Kako k varnosti pešca pripomore odsevno telo, pove že dejstvo, da voznik opazi v temno oblečenega pešca šele na razdalji 26 metrov, kar je pri večji hitrosti ponavadi že prepozno, da bi se varno ustavil. V svetlo oblečenega pešca opazi kakšnih deset metrov prej, pešca, ki ima na sebi odsevni trak ali kresničko, pa vidi že približno 135 metrov daleč.

Letos slabše na vseh področjih

Slovenske ceste so letos vzele že 11 življenj pešcev (v istem obdobju lani osem), 67 (81) se jih je hudo, 318 (335) pa laže poškodovalo. Napoved Javne agencije RS za varnost prometa po opravljeni analizi za petletno obdobje je, da naj letos v prometnih nesrečah ne bi umrlo več kot 17 pešcev.

Lansko leto je bilo kot na drugih področjih varnosti cestnega prometa za pešce najvarnejše doslej, umrlo je 14 pešcev, to je 13 odstotkov vseh lanskih smrti na cestah. So pa letos tako med pešci kot pri drugih udeležencih v prometu, vsaj kar se smrtnih žrtev tiče, razmere precej slabše kot lani.

Skrb vzbujajoče je, da se veliko nesreč zgodi na označnih prehodih za pešce, ki bi morali biti najvarnejše območje za pešce. Lani se je v naselju zgodilo kar 94 odstotkov (največ v zadnjih nekaj letih) vseh nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci. Je pa razmerje med smrtnimi žrtvami v naseljih in zunaj naselij razdeljeno ravno na polovico, za sedem pešcev se je tako lani pot za vselej končala v naselju, sedem pa jih je umrlo zunaj naselja.

Najbolj tragične nesreče so ponavadi poledica neprilagojene hitrosti voznikov, sledijo nepravilnosti pešcev, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Kakšnih 20 odstotkov nesreč se zgodi zaradi premika vozil (parkirišče, delovišče, delo z vozili ...), a ponavadi gre v teh primerih za lažje poškodbe.

Varnostni mehanizmi ne delajo čudežev

Na posledice nesreče, kjer jo skupi pešec, najbolj vpliva hitrost vozila. Študije kažejo, da jo pri trku avtomobila s hitrostjo okrog 30 kilometrov na uro (mimogrede, to je hitrost, ki jo na ravnem terenu brez večjih težav doseže rekreativni kolesar) pešec najverjetneje odnese z lažjimi poškodbami, medtem ko pri kakšnih 15 kilometrov na uro večji hitrosti tveganje za hudo poškodbo ali smrt poveča za 50 odstotkov. Pri trku s hitrostjo 64 kilometrov na uro ima pešec le kanček upanja, da preživi, posledice pa so vsekakor hude.

V zadnjih letih so se varnostni mehanizmi v avtomobilih močno nadgradili, razvoj pa gre tudi v smeri sistemov, ki ob morebitnem trčenju večji del energije ne prenesejo na pešca, ampak se porazdeli po pločevini. Poleg tega pešca sile odbijejo na stran vozila, tako da zmanjšajo možnost, da bi voznik po trku pešca še povozil. A so se te izboljšave doslej za učinkovite pokazale le pri hitrosti do 50 kilometrov na uro, pri večjih hitrostih pa ni razlik.

Po starostnih skupinah so najbolj ogroženi starejši od 65 let (lani jih je bila polovica vseh umrlih pešcev), sledi starostna skupina od 45 do 54 let, najvarneje so v zadnjih letih po cesti hodili mladostniki, stari od 14 do 17 let, saj je bil trk v letih 2010–2014 usoden za »le« enega otroka.