Primer Čerin: sledi streljanja našli tudi na roki kolesarjevega očeta

Izvedenec potrdil, da je Fatmir Bajrami umrl dan prej, preden so ga našli ustreljenega na njegovem domu.

Mitja Felc, kronika
čet, 06.10.2011, 20:30

Ljubljana - Z umorom 41-letnega Fatmirja Bajramija, ki so ga ustreljenega našli 20. aprila v njegovi hiši v Dolu pri Ljubljani, se niso ukvarjali le preiskovalci, določene delčke kriminalnega mozaika so pod drobnogled vzeli še različni sodni izvedenci.

Tako je danes izvedenec sodne medicine Tomaž Zupan pred senatom tukajšnjega okrožnega sodišča povedal, da je Bajrami umrl dan prej, natančne ure ni mogel določiti, se je pa to zgodilo med 8. in 12.30 oziroma »najverjetneje med 9. in 10. uro«.

Kot je znano, so kriminalisti kmalu po najdbi trupla prišli na sled domnevnemu morilcu, 43-letnemu Primožu Čerinu. Tožilstvo mu očita umor iz koristoljubja, zaradi katerega mu grozi do 30 let zapora.

V policijskem pridržanju je Primož Čerin umor Fatmirja Bajramija menda priznal, zdaj pa trdi, da je nedolžen. Vendar ga obremenjuje kar nekaj stvari, po mnenju tožilstva pa ima za umor tudi motiv.

Forenzik Gorazd Pezdir je med drugim povedal, da je dva dni po umoru pregledal roke in oblačila obtoženca, na njih pa našel nekaj karakterističnih delčkov smodnika z isto sestavo, kot jo ima sporno strelivo. Ker je bilo delcev zelo malo - eden na rokah, na rokavih jakne pa štirje -, je izvedenec pojasnil, da je mogočih več scenarijev.

Čerin je lahko strelec, lahko je bil le v neposredni bližini, lahko pa gre za sekundarni prenos, denimo da se je pištole le dotaknil. Nekaj karakteristične sledi streljanja so, zanimivo, našli tudi na roki njegovega očeta.

Obremenilno je bilo tudi pričanje Tomaža Korbarja iz Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Ko je pregledal pištolo Crvena zastava kalibra 7,65 milimetra, ki naj bi pripadala Čerinu, je ugotovil, da so tulci, najdeni na kraju zločina, izstreljeni prav iz tega orožja.

Usodnega dne je Bajrami po prepričanju tožilstva postavil Čerinu ultimat, naj se njegova starša izselita iz Bajramijeve hiše v ljubljanskem Štepanjskem naselju, ker jo je nameraval prodati. Priče so povedale tudi, da je obtoženi dolgoval Bajramiju od sto do 800.000 evrov.

Čerin je menda izhod iz stiske videl v likvidaciji Bajramija, zato ga tožilec Matej Peterca obtožuje umora iz koristoljubja.

V zagovoru je Čerin očitke o umoru Bajramija sklenil le z besedami, da »nikoli ne bi mogel vzeti življenja zato, da bi se okoristil«, vse drugo pa je bolj spominjalo na sojenje zaradi gospodarskega kriminala.

Natančno je namreč opisal, kako je leta 1996 vzpostavil stik z Bajramijem, in čeprav je imel takrat z njim grenko izkušnjo, prišel je namreč izterjat dolg, se je v naslednjih letih z njim podal v posle in si od njega izposodil denar. Vztraja, da mu ni prav nič dolžan, nasprotno - vrnil mu je celo več, kot bi mu moral.

Z obtoženim se je pogovoril izvedenec klinično psihološke stroke Matjaž Copak in ga orisal kot zelo defenzivno osebo, ki svojo agresivnost tlači vase, s tem pa stopnjuje notranjo napetost.

Težje zaupa lastnim ciljem, zato jih mora stalno preverjati pri ljudeh, ki so pomembni v njegovem življenju. Izvedenec je pojasnil še, da ima obtoženi anksiozno motnjo, ki je bila v času kaznivega dejanja v akutni fazi.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se