Primer Radan: Tožilstvo predlaga imenovanje skupine izvedencev

Ljubljana - Potem ko je sodni izvedenec za klinično psihologijo Aleš Friedl, sicer tudi vodja psihološke službe ormoške psihiatrične bolnišnice in predavatelj na mariborski univerzi, minuli teden na sojenju zdravniku Ivanu Radanu odstopil od svojega izvedenskega mnenja, tožilstvo predlaga nove izvedence.

Friedl, ki je po lastnih besedah do zdaj spisal že več kot 20 izvedeniških mnenj, je od njega odstopil, ker ga je izvedenka obrambe Alenka Sever, ki je sicer tudi sama sodna izvedenka, predsednica komisije sodnih izvedencev pri zbornici kliničnih psihologov in predsednica sekcije za forenzično psihologijo, dobesedno sesula.

Friedl je Radana označil za osebo z narcistično osebnostno motnjo, za katere je značilen razcep v samopodobi. Ob tem je dodal, da ima Radan občutek grandioznosti, trpi za pomanjkanjem empatije, ima znižano samospoštovanje, razcepljen je med pravim in lažnim jazom, ima občutek, da je nad zakonom, ima težave z vzpostavljanjem medosebnih odnosov in šibkejši čut za stvarnost. Ocenil je tudi, da ima zdravnik kompleks boga.

Po oceni Severjeve je Friedl pri svojem mnenju izhajal tudi iz 40 let stare literature, medtem ko je pri Radanu uporabil nekatere zastarele teste, nekaj jih je celo neprimernih za analizo osebnosti. Tudi sodni senat je imel nekaj pripomb. Ugotavljal je, da je Friedl večkrat podajal preveč splošne odgovore. Prav tako ga je sodišče povprašalo, zakaj se v mnenju ni opredelil do odklonov pri kliničnih preizkusih, ki jih je opravil na Radanu, vendar tega ni znal zadovoljivo pojasniti.

Okrožna državna tožilka Katarina Bergant po umiku izvedeniškega mnenja za medije ni dajala izjav, na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani pa so nam pojasnili, da so predlagali imenovanje novega »izvedenca psihološke stroke, in sicer komisijo izvedencev«. Ali bo sodišče prisluhnilo tej prošnji, bo verjetno znano že v ponedeljek, ko se sojenje nadaljuje po enajstih dneh premora. Če bo sodišče določilo novega izvedenca in se bo njegovo mnenje občutno razlikovalo od umaknjenega mnenja Friedla, je najverjetneje pričakovati, da bo tožilstvo modificiralo obtožnico.

Pri istem delodajalcu

Tožilstvo bo očitno tudi podvomilo o verodostojnosti izvedenske priče obrambe Alenke Sever. Pri tem se bodo, je v skopem odgovoru zapisala Tamara Gregorčič, višja državna tožilka in vodja ljubljanskega tožilstva, sklicevali na 2. odstavek 251. člena kazenskega zakonika, po katerem je »razlog za izločitev izvedenca (44. člen) podan tudi glede oseb, ki so skupaj z obdolžencem ali oškodovancem v delovnem razmerju pri istem delodajalcu«. Obdolženi Radan in Alenka Sever sta bila namreč leta 2012 približno pol leta sočasno zaposlena na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana - Radan se je zaposlil junija, Severjeva je odšla v pokoj konec istega leta. Vendar, nam je pojasnila Alenka Sever, je imela v tem času veliko dopusta in tako veliko zdravstvenih težav, da Radana na kliniki ni niti opazila, zanj sploh ni vedela in tudi govorila nista nikoli, zato to ni moglo vplivati na njeno mnenje. Kot pojasnjuje Severjeva, je na sodišču tudi povedala, da je bila do upokojitve zaposlena na nevrološki kliniki, vendar ji tožilka med procesom o tem ni zastavila nobenega vprašanja.

Kot razlagajo pravni strokovnjaki, se členi o izločitvi uradne osebe nanašajo le na sodnike, tožilce in strokovnjake oziroma sodne izvedence, ki jih imenuje sodišče, ne pa tudi na izvedenske priče obrambe, kar je bila Severjeva v primeru Radan. Sodeč po dosedanji sodni praksi in taktiki, dodaja pravnik, je zdaj pričakovati, da bo sodišče vendarle imenovalo nepristranskega sodnega izvedenca in se potem odločilo med obema preostalima mnenjema, potem ko je Aleš Friedl svojega umaknil, kar meče slabo luč na slovensko izvedeništvo nasploh.

Lani enajst razrešenih

Na ministrstvu za pravosodje na vprašanje, ali bodo Friedla zaradi tega razrešili, razlagajo, da odstop od mnenja sam po sebi ni razlog za razrešitev sodnega izvedenca, je pa tega mogoče razrešiti v primeru, če se ugotovi, da ta izvida in mnenja ni izdelal vestno. Postopka razrešitve iz tega razloga pa ni mogoče uvesti pred pravnomočnostjo zadeve, torej pred koncem sodnega postopka. Čeprav je pravosodni minister Klemenčič ob začetku svojega mandata napovedal pošteno prevetritev sistema izvedeništva, zdaj na ministrstvu razlagajo, da je »večina sodnih izvedencev in cenilcev strokovno dovolj usposobljenih, svoje naloge pa po pravilu opravljajo vestno in redno«. Nadzor izvaja ministrstvo posredno, prek instituta razrešitve, pri čemer se za uvedbo postopka odloči, če je ugotovljen sum njihovega nevestnega ali nerednega dela. Pobudo za to največkrat prejme od sodišča ali stranke, informacijo pa pogosto pridobi tudi iz medijev, pravijo. Lani so tako po uradni dolžnosti razrešili enajst oseb - štirje sodni izvedenci oziroma cenilci ter en sodni tolmač so bili razrešeni zaradi pravnomočne obsodbe za naklepno kaznivo dejanje, pet sodnih izvedencev oziroma cenilcev zaradi nerednega opravljanja nalog, en sodni izvedenec je bil razrešen zato, ker je zlorabil svoj položaj.